Slovenski proračun za prihodnje leto predvideva kar 17,5 milijarde evrov izdatkov, sedem milijard več kot pred nekaj leti. Kljub večji porabi pa državljani dobivajo manj javnih storitev. Najbolj izstopa sistem dolgotrajne oskrbe, ki ga država že zaračunava, storitev pa še vedno ni, v svoji kolumni za Slovenske novice opozarja ekonomist in profesor dr. Matej Lahovnik.
Od plač se mesečno odtegne 1 % prispevka, enako plača delodajalec. Samozaposleni in kmetje plačujejo 2 %, upokojencem pa se prispevek trgajo neposredno od pokojnine – čeprav mnogi opozarjajo, da bi morala biti ta nedotakljiva. Dodatno nejevoljo povzroča dejstvo, da imetniki popoldanskih s. p.-jev prispevek plačujejo celo trikrat.
Ob tem skoraj polovica upokojencev živi pod pragom revščine, opozarjajo društva. Kritike sproža tudi razširitev pravice do oskrbe na azilante, ki v blagajne niso prispevali. Medtem Ministrstvo za zdravje skriva podatke o čakalnih dobah, ZZZS pa povrne storitve zasebnikom v tujini, ne pa domačim. Lahovnik opozarja, da takšen pristop spodkopava zaupanje v sistem in ogroža vzdržnost socialne države.
Komentirajo lahko naročniki