Minimalni življenjski stroški v Sloveniji po novem znašajo 791 evrov, kar je za 18 odstotkov več kot ob zadnjem izračunu leta 2022. Na podlagi posodobljenih podatkov bo minister za delo Luka Mesec socialnim partnerjem predlagal dvig minimalne plače, pri čemer kot ciljno vrednost izpostavlja 1.000 evrov neto.
Zanimiva je kritična reakcija spletnega komentariata, ki opozarja, da če bo šlo tako naprej z višanjem minimalne plače, bomo kmalu vsi na “minimalcu”. Ter dodaja, naj raje razbremenijo plače. Spomnimo, slednje je z davčno reformo storila predhodna desnosredinska vlada, a je po prihodu na oblast leva vlada vanjo posegla in ponovno dvignila obremenitev plač .
Novi izračun so pripravile različne institucije – NIJZ, SURS in Inštitut za ekonomske raziskave – na podlagi košarice osnovnih življenjskih dobrin in primerjave cen pri šestih največjih trgovcih v državi. Povod za posodobitev sta bila visoka inflacija v letih 2022 in 2023 ter nadaljnja rast življenjskih stroškov, zlasti hrane, zaradi česar so sindikati že dalj časa opozarjali, da so obstoječi podatki zastareli.
Zakon o minimalni plači določa, da mora ta znašati med 20 in 40 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški, kar pomeni razpon med 949 in 1.107 evri neto. Mesec je kot možne scenarije navedel tri zneske: 949 evrov, 982 evrov (prag tveganja revščine za samsko osebo) in 1.000 evrov, ki ga vidi kot ustrezno izhodišče za socialni dialog. Trenutno minimalna plača za samsko osebo brez otrok znaša 930 evrov neto.
Ob dvigu minimalne plače bi se samodejno zvišali tudi drugi zneski, vezani nanjo, med drugim minimalna študentska urna postavka, plačilo za delo upokojencev, najnižji regres in obvezna božičnica. Končna odločitev o višini minimalne plače je predvidena januarja, po posvetih v koaliciji in s socialnimi partnerji.
Prihaja nov val podražitev?
Predlog že sproža različne odzive. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) opozarjajo, da bi dvig minimalne plače na 1.000 evrov neto, ki bistveno presega stopnjo inflacije, lahko sprožil nov val podražitev in porušil plačna razmerja. Po njihovem mnenju bi podjetja višje stroške dela prenesla v cene, kar bi dolgoročno zmanjšalo realno kupno moč zaposlenih. Predsednik OZS Blaž Cvar poudarja, da niso proti višjim plačam, a meni, da bi morala država višje neto dohodke zagotavljati predvsem z razbremenitvijo davkov in prispevkov.
Tudi delodajalske organizacije opozarjajo, da se minimalna plača že zdaj vsako leto usklajuje z inflacijo, zato nov izračun po njihovem mnenju ne bi smel pomeniti večjega skoka. Sindikati temu nasprotujejo in poudarjajo, da je bila inflacija v preteklosti deloma umetno znižana z regulacijo cen energentov, zato pričakujejo višji popravek.
Ekonomist Matej Lahovnik ob tem opozarja, da je Slovenija med državami EU z najvišjo rastjo cen hrane, hkrati pa poudarja, da mora biti vsak dvig rezultat dogovora, saj ima lahko enostranska odločitev inflacijske učinke tudi na cene storitev, vrtcev in domov za starejše.
Zakaj ne 2000 neto in roka? Če je to tako blagodejen ukrep pa raje dvignimo na 10k… Le nebo je meja. Do volitev bodo popolnoma zrušili državo.https://t.co/xUe0ZorhSX
— Andraž Šest (@AndrazSest) December 18, 2025
Odziv ljudstva ministru Mescu ni naklonjen
Čeprav pristojni minister in Luka Mesec z dvigom minimalne neto plače na štirmestno številko najbrž računa na pridobivanje politične naklonjenosti “viseči” Levici, pa prvi odzivi spletnih komentatorjev njegovi “računici” niso naklonjeni. “Torej bomo vsi kmalu na minimalni plači,” ter “kaj pa razbremenitev plač,” sta denimo najbolj všečkana komentarja pod člankom na MMC RTV Slovenija, tudi ostali pa so do Meščevih idej skeptični.
Prevladuje mnenje, da se z višanjem minimalca brez razbremenitve davkov in prispevkov povečuje pritisk na gospodarstvo, dviguje cene ter poglablja inflacija, zaradi česar realni položaj delavcev ne napreduje. Mnogi opozarjajo, da minimalna plača dohiteva druge plače, kar uničuje srednji razred in vodi v “izenačevanje navzdol”. Levici očitajo tudi nesorazmeren vpliv glede na volilno podporo, populizem ter zanemarjanje socialno najbolj ogroženih, katerih prejemki ne sledijo rasti življenjskih stroškov.
BrankoZ: “Saj to je ves namen Levice. Vsi enaki, vsi revni. Minimalka se iz dneva v dan viša, z njo pa seveda cene hrane, vrtca in vsega ostalega. Skratka pride inflacija, ki realno pobere celoten ta dvig minimalne, ki je nominalno sicer višja, a si z njo ne moreš kupiti nič več, kot si si prej z nižjo.
Ostale plače seveda ne sledijo tem norim dvigom minimalke, zato minimalka ujame ostale plače – na koncu smo vsi na minimalko. Vsi revni. Revni pa volijo Levico, da jim da kakšno drobtinico z mize. In krog je zaključen.”
jakaKlok: “Levico je volilo manj kot 3% ljudi odlocajo pa usodi celotnega slovenskega gospodarstvo. Kje je tukej demokracija!”
Naročniška vsebina
Stvari se dražijo, ker dvigujete plače, ne da bi delavci več naredili. Če ne bi imeli eura, bi ustvarili začaran krog hiperinflacije, kot so jo vaši vzorniki v SFRJ. Tako pa boste povzročili samo val podražitev, v katerem bodo najbolj nastradali tisti, ki se jim bodo plače…
— Žiga Turk (@ZigaTurk) December 18, 2025
En odgovor na “Luka Mesec bi minimalno plačo zaokrožil na všečno štirimestno številko, a ljudje so ga spregledali”
Temu se reče s tujim po koprivah.
Fant, ki je zdaj minister, ni v življenju v tsalnem sektorju sam zaslužil še niti centa . Tako gre to v Sloveniji . Od študenta direkt na ministrsko mesto, v parlament, za sekretarja itd. Da bi tak junak vsaj kakšnega pamža spravil na svet, ga izšolal in potem svetu pamet solil. Pri SDS je tudi en tak.
Komentirajo lahko naročniki