V romskem naselju Žabjak pri Novem mestu so 28. oktobra zvečer odjeknili rafali iz avtomatskega orožja – le nekaj sto metrov stran od prizorišča izredne seje občinskega sveta, na kateri so premier Robert Golob in ministri razpravljali o naraščajočem nasilju in nezadovoljstvu prebivalcev zaradi kriminala v romski skupnosti.
Kljub resnosti dogodka policija tistega večera ni izvedla racije v naselju, temveč je le opravila “ogled kraja dogodka in zbiranje obvestil”. Šele sedem dni kasneje so sledile hišne preiskave, pri katerih so zasegli kos avtomatskega orožja, več pištol in strelivo.
Zakaj je moralo miniti sedem dni, da so policijske sile izvedle hišne preiskave, se za Plusportal sprašuje Dejan Steinbuch.
Del javnosti sumi, da je za zamudo odgovorno sodišče, ki naj bi predolgo odločalo o odredbi za preiskavo, drugi pa menijo, da je odgovornost na strani policije, ki se ni odzvala pravočasno. Kritiki opozarjajo, da takšna počasnost in strah pred ukrepanjem krepita občutek nekaznovanosti ter spodkopavata zaupanje v pravno državo.
Dogodek znova odpira vprašanje odnosa države do organiziranega kriminala, v katerega so vpleteni tudi posamezniki iz romskih skupnosti. Po mnenju avtorja bi morala država pri pregonu teh primerov zagotoviti sodnike in tožilce iz drugih regij, saj naj bi bili lokalni organi pregona pogosto pod pritiskom groženj in strahu pred maščevanjem.
Ob vsem tem pa se zastavlja bistveno vprašanje: kdo Romom dobavlja avtomatsko orožje, za kaj ga potrebujejo in proti komu ga mislijo uporabiti? Vse to so hudo pomembna vprašanja, na katera naj državljanom čim prej odgovorita policija in ministrstvo za notranje zadeve, zaključi Steinbuch.
Komentirajo lahko naročniki