Pred časom smo že pisali o težavah s pridobivanjem kadrov in padcem kakovosti vojakov v nekaterih najpomembnejših vojskah zveze NATO. Z enakimi težavami pa se tako rekoč stalno sooča tudi Slovenska vojska (SV). Finančno zanemarjanje in pogosto nedelujoča birokracija dušita naše oborožene sile, kar se odraža v nizki bojni pripravljenosti, pri kateri sta kakovost in številčnost kadrov velikega pomena.
Že krepko več kot desetletje je ocena Slovenske vojske negativna. Vojska torej ni v stanju, da bi lahko opravljala svoje osnovno poslanstvo. Kaj so glavni razlogi za to in ali obstaja možnost za izboljšanje?
Za SV sta v njeni “polpretekli zgodovini” značilna dva trenda: odhod starejših, izkušenejših kadrov in nezadosten dotok novih. Ti so glede na navedbe naših virov slabše izobraženi in fizično manj sposobni.
Slabe razmere in nedelujoč sistem
Slovenski vojski se je v njenem obstoju uspelo uveljaviti kot slab delodajalec. Pred časom je veljalo, da glavni razlog za odhod zaposlenih iz vojske predstavljajo slabi dohodki. Čeprav so na tem področju trendi v zadnjih letih pozitivni (pripadniki zaslužijo več), pa se njihove plače večinoma ne višajo skladno z nekaterimi drugimi deli javnega sektorja. Vojska velja za sorazmerno najslabše plačani del javne uprave.
Težave marsikje predstavlja tudi obseg dela (preko 250 ur mesečno), ter posledično neizplačane nadure; v eni od mnogih tožb je tako vojaški sindikat zahteval izplačila nadur za več kot štiri leta nazaj v znesku okoli 30 milijonov evrov. Sodišča pri takšnih tožbah vojakom načeloma dodelijo povračilo, vendar plačna nesorazmerja in neizplačane ure ne predstavljata motivacije za delov SV.
Enako velja za socialno varnost pripadnikov: predvsem vojaki in podčastniki ne morejo službovati v vojski do upokojitve, država kot delodajalec pa jim ne zagotavlja nadaljnjih delovnih mest. Povprečna starost pripadnikov, ki zapustijo vojsko, je 39 let, kar pomeni, da to storijo, še preden bi jih starost lahko socialno ogrozila.
Ni vse v denarju
Naročniška vsebina
“Kulturna revolucija” proti vojaštvu
V Sloveniji v velikem obsegu potekajo propagandne kampanje proti vojski, tako glede proračunske porabe kot tudi same družbene sprejemljivosti vojske. Slednja je predvsem z levega političnega pola obravnavana kot nekaj slabega in pojavlja se pričakovanje, da bi vojska morala biti nekaj “civilnega”, kar je paradoks, saj vojska temu nikoli primarno ni bila namenjena.
Naročniška vsebina
Vidimo, da velik del prebivalstva vojski bodisi nasprotuje iz ideoloških razlogov ali pa mentalno ni na stopnji, ki bi odgovarjala potrebam vojske.
Lani rekorden vpis, a to ni dovolj
Naročniška vsebina
Predvsem pa bi za odpravo kadrovskih težav morali: 1. v zavesti državljanov vojsko predstaviti kot nekaj pozitivnega; 2. uvesti določeno obliko državljanske dolžnosti, kamor bi spadala tudi vojaška obveznost. Glede na trenutne razmere bi Sloveniji verjetno najbolj ustrezal norveški model, kjer se v vojsko sprejme le del generacije, a zagotavlja dolgotrajno vzdržnost kadrov.
Vendar glede na politično občutljivost tematike obstaja zelo majhna možnost, da bodo pristojni izvedli premike v to smer.
Komentirajo lahko naročniki