Da se Ljubljana “srbizira”, so vse pogostejši očitki naši prestolnici in njenemu županu že ko gre za gospodarske posle. Tovrstne obtožbe pa se zadnja leta pojavljajo tudi v prazničnem decembru, ko, tako obiskovalci in komentatorji, po centru Ljubljane neredko odmeva srbska narodna ali turbofolk glasba.
Tokrat je nekaj takšnega v oči in ušesa padlo hrvaški online skupnosti foruma Reddit. Tam je v začetku decembra neki uporabnik objavil vidoposnetek s Prešernovega trga, na katerem igrajo trubači (srb. godbeniki na pihalnih instrumentih), mimoidoči pa plešejo kolo, tradicionalni balkanski ples. Avtor posnetka je zapisal, da se “Slovenija spreminja v Srbijo … to je glavni trg v Ljubljani … slišite trubače, vidite ljudi, ki plešejo kolo”. Objavo je sklenil z vprašanjem, kako uporabniki gledajo na tako dogajanje.
Trubači na ulicah stare Ljubljane so sicer zadnja leta v “veselem decembru” praktično stalnica.
Izpostavljamo nekaj odzivov, predvsem pa smo se osredotočili na dejstva, številke in statistiko: se Ljubljana res spreminja v podalpsko izpostavo srbskega sveta? Odgovore najdete v nadaljevanju.
V komentarjih so se znašli očitki o “srbizaciji” Ljubljane, nekateri so se spraševali, ali se srbska glasba na adventnem sejmu sploh spodobi, drugi pa so opozorili, da trobenta ni izključno srbski inštrument in da ni nič narobe, če se ljudje veselijo. Zato smo tudi sami pogledali v praznično glasbeno dogajanje v Ljubljani ter v demograsko strukturo priseljevanja v Ljubljana in Slovenijo.
Kakšen je dejanski program adventa v Ljubljani?
Ogled repertoarja prazničnih prireditev v slovenski prestolnici je pokazal, da so decembrski koncerti med prazniki mešanica slovenskih in regionalnih izvajalcev. Turizem Ljubljana ter Mestna občina Ljubljana priredita več glasbenih odrov (Pogačarjev trg, Novi trg, Kongresni trg …), nastopi pa so brezplačni.
Na Pogačarjevem trgu ko konca leta nastopajo praktično le slovenski izvajalci ali bendi. Z izjemo 13. 12., ko ima koncert dalamtinska klapa Kampanel, 26. 12. Pa nastopa skupina YU Nostalgica, ki je sicer skupina iz Tržiča, a bi jo lahko uvrstili v repertoar balkanskih pesmi.
Na Novem trgu je podobno, saj so od 16. decembra, ko se tam koncerti začnejo, na odru samo slovenski izvajalci ali bendi, na Kongresnem trgu pa se od 26.12. do 30.12. zvrstijo le slovenski izvajalci z izjemo na ljubljanskih odrih že zimzelene Jelene Rozge ter bosanskega rockerja Alena Islamovića.
Na Silvestrovo na Kongresnem trgu poleg Vlada Kreslina in Mikija Vlahoviča, nastopa tudi hrvaška skupina Učiteljice, na Pogačarjevem trgu je oder obarvan slovensko z Vilijem Resnikom, na Trgu francoske revolucije pa poleg slovenskih skupin Niet in The Canyon Observer, nastopa še hrvaški post-pop-punk projekt IDEM.
Demografski trendi v Ljubljani
Kritiki “srbizacije” pogosto trdijo, da srbska manjšina preplavlja prestolnico. Statistični podatki pa kažejo bolj zapleteno sliko.
Analiza podatkov Statističnega urada razkriva, da se je delež tujih državljanov v Ljubljani v zadnjih 17 letih res močno povečal. Leta 2008 je bilo v Mestni občini Ljubljana 14.590 tujih državljanov, kar je predstavljalo 5,3 % vseh prebivalcev. Do sredine leta 2025 se je število dvignilo na 45.983 oseb in delež na 15,3 %. Spodnji graf prikazuje trend od leta 2008 (drugo polletje) do leta 2025 (drugo polletje).
Graf potrjuje trikratni skok deleža tujih državljanov. K rasti so prispevali predvsem priseljenci iz nekdanjih republik SFRJ, a srbski državljani niso najštevilčnejša skupina.
Struktura tujcev po izvornih državah
Ministrstvo za notranje zadeve vsako leto objavi poročila o veljavnih dovoljenjih za prebivanje po državah. V datoteki Veljavna dovoljenja oziroma potrdila za prebivanje – podatki za januar–oktober 2025 so poleg stalnih (DSP) in začasnih (DZP) dovoljenj navedeni tudi skupni seštevki. Iz poročila je razvidno, da so 31. oktobra 2025 v Sloveniji veljala 231.339 dovoljenj za državljane tretjih držav. Največ dovoljenj so imeli:
- državljani Bosne in Hercegovine: 113.610 veljavnih dovoljenj (stalnih in začasnih)
- državljani Kosova: 39.361 veljavnih dovoljenj
- Državljani Srbije: 26.614 veljavnih dovoljenj
Za primerjavo: konec leta 2024 je bilo veljavnih dovoljenj za državljane Bosne in Hercegovine 111.613, za Kosovarje 39.368 in za Srbe 25.833. V enem letu se je število dovoljenj za državljane BiH povečalo za približno 2 %, za Srbe pa za okoli 3 %. Čeprav so Srbi v ospredju medijskih razprav, so po številu dovoljenj šele tretja najštevilčnejša skupina – občutno številnejši so Bosanci in Kosovari.
Število prebivalcev z območja nekdanje Jugoslavije v Osrednjeslovenski regiji v zadnjem desetletju podvojeno
Osrednjeslovenska regija, katere središče je državna prestolnica Ljubljana, v zadnjem desetletju beleži velik porast tujih prebivalcev, tudi z območja nekdanje skupne države. Število teh je bilo v regiji leta 2011 24.849, letos pa jih je že skoraj 50 tisoč, natančneje 49.278.
A postavimo kontekst. V Sloveniji je leta 2011 živelo 72.595 ljudi z državljanstvom naših bivših “bratskih republik”, danes pa jih tukaj živi kar 165.945. Vseh tujcev je v Sloveniji 215 tisoč, delež teh iz nekdanje Jugoslavije pa postopoma pada iz 87,7 % leta 2011 do 77,1 % leta 2025.
Selitveni prirast in migracijski tokovi
Statistični urad je v objavi Selitveno gibanje, 2024 zapisal, da se je lani v Slovenijo priselilo 33.023 prebivalcev in odselilo 21.491 ljudi; selitveni prirast je tako znašal 11.532 oseb. Neto seštevek selitev slovenskih državljanov je bil negativen, pri tujih državljanih pa pozitiven (11.857 več priseljenih kot odseljenih). Največ so k neto priseljevanju prispevali državljani Bosne in Hercegovine, sledili pa so Kosovo, Srbija, Severna Makedonija in Ukrajina.
Mestna občina Ljubljana je imela 1. 1. 2024 uradno 297.575 prebivalcev. Skupno prebivalstvo se zadnja leta ne spreminja bistveno, vendar se struktura počasi spreminja: upada delež rojenih Ljubljančanov, narašča pa delež priseljencev iz drugih delov Slovenije in tujine. Zaradi pomanjkanja dostopnih podatkov po narodnosti za posamezne občine je težko natančno določiti deleže posameznih narodnosti, a zgornji podatki o dovoljenjih in selitvenem gibanju nakazujejo, da največ priseljencev prihaja iz BiH, Kosova in Srbije.
En odgovor na “Je plesanje kola na Prešercu dokaz, da se Ljubljana spreminja v podalpsko izpostavo srbskega sveta?”
Komunisti so imeli v Jugoslaviji velikansko moč. Ob osamosvojitvi so se malo sramovali imena – Komunisti, pa so se preimenovali v Socialne demokrate.
Toda Kučan je dobro vedel, zakaj je šel javno podpret Jankoviča, da bi postal – ŽUPAN z najdaljšim stažem. Jankovič je iz Ljubljane spet naredil SRBIJO in to se čuti v središču Ljubljane že nekaj let. Vsako leto Jankovičevega županovanja, je Ljubljana MANJ SLOVENSKA.
Slovenci naj bi samo plačevali davke, kulturo pa prepustili TUJCEM. Kdor proda (in Komunisti so jo) svojo kulturo, naredi NARODU velikansko in nepopravljivo škodo. Temu mislim, da so stari ljudje rekli: “Izdajalec naroda”!
Komentirajo lahko naročniki