Slovenija je 23. novembra doživela enega najpresenetljivejših političnih preobratov leta: na referendumu o zakonu, ki bi legaliziral zdravniško pomoč pri samomoru, je 53,5 % udeležencev glasovalo proti, s čimer je zakon padel – kar odmeva tudi v tujini.
Organizatorji kampanje proti zakonu zdaj tudi za tuje medije, kot je The European Conservative, razkrivajo strategijo in ozadje uspeha, ki ga nekateri med njimi opisujejo kot “čudež”.
Pobudniki referenduma so morali v dveh mesecih zbrati 40.000 overjenih podpisov – v državi z dvema milijonoma prebivalcev izjemno visok prag. Podpise so uspeli zbrati šele tik pred iztekom roka, kar je po njihovih ocenah mobiliziralo širok krog civilnodružbenih organizacij, ki so se pozneje izkazale kot ključne za uspeh. Kampanja je nato v le dveh tednih pripravila približno sto javnih dogodkov po vsej državi.
Po ocenah analitikov je rezultat prinesla kombinacija dejavnikov: enotno stališče vseh večjih verskih skupnosti, javni nastopi zdravnikov, intenzivna prisotnost na družbenih omrežjih ter opozarjanje na pomanjkljivosti zdravstvene oskrbe in paliative. Kampanja je izkoristila primere iz tujine in skrb glede “spolzkega klanca”, obenem pa poudarjala višje stroške paliativne oskrbe v primerjavi s stroški pomoči pri samomoru.
Vodja kampanje Aleš Primc, ki je v zadnjih 25 letih vodil že več uspešnih referendumov, trdi, da je bila odločilna tudi zavrnitev terminologije, ki jo uporablja zagovorniška stran. Aktivisti so vzpostavili lasten komunikacijski okvir in poudarjali moralna in družbena tveganja zakona. Družbena omrežja so po njihovih podatkih postala ključno bojišče, kjer naj bi nasprotniki zakona dosegli trikrat večji doseg kot zagovorniki.
Kampanja se je tako spoprijela s politično, medijsko in organizacijsko premočjo nasprotne strani, ki so jo po navedbah aktivistov sestavljale vlada, koalicijske stranke, glavni mediji in vplivni posamezniki. Kljub temu so uspeli mobilizirati dovolj volivcev, da so zakon zavrnili.
Rezultat referenduma ima posledice tudi širše, saj se razprave o evtanaziji in pomoči pri samomoru stopnjujejo po vsej Evropi – od Združenega kraljestva do Italije in Portugalske. Slovenski izid bo tako verjetno deležen velike pozornosti mednarodnih gibanj, ki se vključujejo v podobne razprave.
Komentirajo lahko naročniki