Kako župan Janković obvladuje mestno politiko in Ljubljančane, da ga vedno znova izvolijo

Marsikoga te dni jezijo višje cene parkiranja v Ljubljani. V prvi coni se je cena parkiranja dvignila za 30, v drugi za 25 in v tretji coni za 40 odstotkov. Mnogi se ob tem sprašujejo, kako je mogoče, da Ljubljančani kljub temu, predvsem pa neštetim milo rečeno sumljivim poslom v prestolnici, vedno znova za župana izvolijo Zorana Jankovića.

Čeprav je odgovor na to vprašanje bolj kompleksen, saj gre županu na roko, da desna sredina med večinsko levičarsko usmerjenimi prebivalci »mesta heroj« težko doseže večino, levica pa resnega protikandidata Jankoviću niti ne kandidira, je treba priznati, da se župan zelo dobro drži »pravil vladanja«.

Ne gre za to, ali si dober ali slab župan z nekega občega vidika. Gre za način vladanja, pri čemer poskrbiš, da so »ključi do oblasti« torej ključne ciljne skupine srečne, vse ostale pa izmolzeš, saj ti v resnici nič ne morejo. Vse skupaj začiniš še s ščepcem propagande.

Ugodno parkiranje za županove volivce

Vzorčni primer takšne politike so ravno mestne parkirnine. Mestna oblast je dvignila ceno kratkotrajnega parkiranja. To pa je storitev, ki jo v glavnem uporabljajo obiskovalci mesta in dnevni migranti. Skratka vsi tisti, ki v Ljubljano sicer prinašajo prihodek (pa tudi zastoje), nimajo pa nobenega vpliva na to, kdo bo na volitvah izvoljen za župana Ljubljane.

Kaj si o županovi politiki in vodenju mesta mislijo vsi tisti, ki v mestu nimajo stalnega prebivališča, je zato za župana povsem nepomembno. Medtem, ko se dvigajo cene kratkotrajnega parkiranja, cene letnih dovolilnic ostajajo enake. V centru občan s stalnim prebivališčem plača 100 evrov za vse leto. Vsi tisti, ki zakupijo komercialno parkirišče na istem območju, s tem zneskom pogosto ne pokrijejo niti dveh mesecev parkiranja.

Logično je, da je za občane cena ugodnejša in pri dovolilnici je potrebno upoštevati, da moraš prostor na ulici tudi najti, medtem ko te zakupljen v garažni hiši vedno čaka. A prostor mora najti tudi tisti, ki na ulici plača kratkotrajno parkiranje in isti znesek pokuri v dobrem tednu, če bi parkiral cel dan.

Dvig parkirnin, da gre več ljudi na avtobus, ki je tudi dražji

In prav tukaj župan meščanom obljublja, da bo z dvigom cen in uvajanjem novih plačljivih con za parkiranje dosegel, da se bo število dnevnih migrantov, ki parkirajo na teh območjih zmanjšalo, torej bo več parkirnih mest za stanovalce.

Občani bodo tako dobili več parkirnih mest za isto ceno, dnevni migranti pa so stisnjeni še bolj v kot. Za volivce župana najlepšega mesta dober obet, kaj bodo počeli drugi župana ne zanima, saj ga ne volijo.

Žal je pa tudi za občane to samo dober obet, saj zgolj dvigovanje cen parkirnin ne reši praktično ničesar. Še posebej, če se istočasno dvigujejo tudi cene vozovnic v mestnem prometu ob storitvi, ki ni nič uporabnejša. Spet, cene so se dvignile za enkratne vozovnice – to je za tiste, ki mesto obiskujejo občasno, cene letnih in mesečnih vozovnic, ki jih uporabljajo predvsem redni uporabniki, in v prvi vrsti prebivalci mesta, pa so ostale enake.

Mestna občina Ljubljana svojim občanom dodatno subvencionira tudi vrtce, župan Janković pa poskrbi, da kak cekinček pade tudi v kopico klubov in društev v mestu, s čimer iz mestnega proračuna, za ne preveč visok denar zagotavlja kakšno drobtinico, ki je je deležna večina občanov – s sporočilom, da v primeru, da pride drug župan, financiranje letnega piknika društva morda ne bo več zagotovljeno.

Za potomce revolucionarjev še kakšna ideološka bombica, recimo glede nepokopa žrtev iz Kočevskega Roga in odlikovanja zaslužnih meščanov »mesta heroj« obnovljene rdeče zvezde ob mestnih vpadnicah in vsakoletni tek ob žici.

Sprememba nas sili iz cone udobja

Mali bombončki tu, mala ugodnost tam, za povrh še obljuba o razbremenjenih parkiriščih in Ljubljančan je zadovoljen s svojim županom. Obljuba o sproščenih parkiriščih je sicer farsa. Za to bi bila potrebna konkretna reforma prometnega režima in prilagoditev javnega potniškega prometa na način, da bi bilo dejansko učinkovito parkirati v katerem od P+R parkirišč in se v celoti zanesti na sistem koles in javnega prometa, ki bi ga bilo treba integrirati tudi s Slovenskimi železnicami in dodati kakšno progo.

Mali bombončki tu, mala ugodnost tam, za povrh še obljuba o razbremenjenih parkiriščih in Ljubljančan je zadovoljen s svojim županom

Takšna reforma pa veliko stane in je pri njej težko pobrati provizijo. In ironično, vsaj na začetku je ljudje ne bi dobro sprejeli. Ljudje smo navajeni na svojo stalno linijo mestnega prometa, četudi zamuja, je nabito polna in je ni takrat, ko jo res rabiš, za to, da kamorkoli prideš moraš pa najprej čez Bavarski dvor in gnečo v centru. Ljudje smo navajeni na svojo mesečno karto, parkirno dovolilnico in preklinjanje ob iskanju prostega parkirišča.

Sprememba je nevarna. Ker bi morali za boljši mestni promet vsi malo iz cone udobja. Župan in mestna uprava, ker bi morali res dobro premisliti, kako ga učinkovito izpeljati, in občani, ki bi se morali sprijazniti s tem, da če želimo učinkovito mesto, ne moremo vedno in povsod vsi z avtom.

Ključni akterji zadovoljni, čaga gre dalje, mesto v bankrot

Trenutnega stanja smo navajeni. In ključnim akterjem ustreza. Na območjih, kjer so parkomati in mestne dovolilnice Janković praviloma dosega nadpovprečen volilni rezultat. Kdor se vsak dan vozi v mesto iz periferije, stoji v zastojih in plačuje drago parkirnino, ne voli župana. Kdor si ne more privoščiti nepremičnine na pokvarjenem nepremičninskem trgu, ne voli župana.

Meščani pa so dovolj zadovoljni s svojimi majhnimi ugodnostmi. Lastniki stanovanj zadovoljno gledajo, kako raste vrednost njihovemu premoženju, župan udobno sedi na stolčku, dvorni dobavitelji se mastijo na račun občinskega proračuna, ki ustvarja vse večji dolg, kar pa nikogar ne zanima. Vsi ostali pa niso pomembni. Župan je dojel, kdo je ključen za njegov uspeh na volitvah, in ti so zaenkrat dovolj zadovoljni, kljub temu, da mesto postaja vse dražje za življenje ob hkratnem zaostajanju za konkurenčnimi mesti na poti v bankrot. In mestna čaga gre dalje.

Morda se bodo meščani streznili šele, ko jim bo iz pip pritekla s fekalijami onesnažena voda.