Kam je izginila kupna moč? S povprečno plačo kupimo 200 litrov mleka manj kot pred štirimi leti

15. 1. 2026, 18:38

2 minuti branja
Deli

Analiza mandata pod vodstvom Roberta Goloba razkriva zaskrbljujočo sliko: Slovenija pod trenutno vlado ni napredovala, kupna moč prebivalstva upada, gospodarstvo pa izgublja dih v primežu davčnih obremenitev in padajoče konkurenčnosti.

Pred prihajajočimi marčevskimi volitvami so ekonomski kazalniki neusmiljeni. Čeprav so plače nominalno zrasle, realnost v denarnicah državljanov kaže drugačno zgodbo. Po podatkih, ki sta jih v oddaji portala Info360 V središču analizirala ekonomist Rok Spruk in finančnik Blaž Hribar, je kupna moč za osnovne dobrine drastično padla.

Podatki o kupni moči so zgovorni: leta 2020 smo s povprečno plačo lahko kupili 1570 litrov mleka, danes pa le še 1363 litrov. Podobno je pri krompirju, kjer si lahko danes privoščimo 100 kilogramov manj kot pred štirimi leti. Statistični podatki o starosti voznega parka pa potrjujejo, da Slovenci vozimo povprečno najstarejše avtomobile doslej (11,3 leta), kar neposredno kaže na nižji življenjski standard.

Najbolj alarmanten podatek prihaja iz Eurostata: Slovenija je zabeležila največji skok brezposelnosti v celotni EU, ki se je povečala za 1,5 odstotne točke. Hkrati se je po izračunih Gospodarske zbornice Slovenije skupna davčna obremenitev dela v obdobju 2023–2026 povečala za 3,2 odstotne točke. Najbolj so bili prizadeti tisti z minimalno plačo, ki so v treh letih zaradi novih prispevkov in davkov izgubili približno 2.100 evrov neto.

Mednarodna lestvica konkurenčnosti inštituta IMD postavlja Slovenijo na 46. mesto, kar je najnižja uvrstitev doslej. Slovenija je v zadnjih dveh letih padla za osem mest. K temu prispeva tudi val stečajev, ki se po napovedih stopnjuje tako doma kot v ključni partnerici Nemčiji, kjer bankroti velikih podjetij dosegajo rekorde.

Ekonomista opozarjata, da vlada nima jasne finančne ali davčne strategije, temveč se raje ukvarja z ideologijo. Piko na i postavlja ugotovitev protikorupcijske komisije o kršitvi integritete premierja Goloba.

Slovenija tako po štirih letih »svobode« hodi nevarno po robu, brez jasnega makroekonomskega kompasa in z vse težjim nahrbtnikom za gospodarstvo in državljane.