»Takšen enostranski ukrep brez predhodnega socialnega dialoga in celovite presoje gospodarskih razmer dodatno nesorazmerno obremenil podjetja na slovenskem trgu, še dodatno poslabšal njihovo konkurenčnost ter neizogibno vodil v višje cene blaga in storitev,« so jasni pri Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) glede napovedanega visokega dviga minimalne plače.
Minister Luka Mesec podpore za svojo idejo o 1.000 evri neto minimalne plače zaradi vzdržnosti javnih financ nima niti pri ministru za finance Klemnu Boštjančiču. Sindikati pa pričakujejo, da bo Mesec vztrajal pri svojem.
Neizprosne so tudi številke. Delež dohodninskih zavezancev z letnim dohodkom do minimalne plače se je v desetih letih med 2013 in 2023 skoraj podvojil, medtem ko padajo deleži v vseh ostalih razredih, ki pa v državni proračun prispevajo bistveno več dohodnine.
Napovedani dvig minimalne plače na 1.000 evrov neto v trgovini in gospodarstvu povzroča velike skrbi. Pristojnega ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luko Mesca zato pozivajo k ponovnemu premisleku glede določitve minimalne plače za leto 2026.
Takšen dvig minimalne plače bi prinesel poslabšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, odliv kupne moči v tujino, selitev podjetij v tujino. Rezerv podjetja namreč nimajo več, zato se bo dvig minimalne plače praktično v celoti odrazil v višjih cenah blaga in storitev, opozarja Trgovinska zbornica Slovenije.
Do napovedanega dviga minimalne plače za 17 % so bili pred dnevi ostri tudi v Obrtno-podjetniški zbornici. Direktor Danijel Lamperger je takšen dvig, povsem mimo socialnega dialoga označil za »popoln nesmisel« ki bo imel dve posledici. Izvozniki ne bodo več zdržali, in jih bo še več odšlo v tujino, domači obrtniki bodo pa dvignili cene. »Vse bo dražje. Dvignili bodo minimalno plačo in gume boste dražje menjali.« Na boljšem pa realno ne bo nihče.
Še bolj slikovit je bil podpredsednik OZS in vodja avtoprevoznikov Peter Pišek: »»Podjetje bodo obremenili za 250 evrov, delavec pa bo od tega dobil 15, morda 20 evrov.« Državo poziva, naj se racionalizira in zmanjša obdavčitev plač ter na tak način doseže, da bo delavec prejel 1.000 evrov neto minimalne plače.
Trgovinska zbornica je kritična do odsotnosti socialnega dialoga, saj je minister Mesec višino minimalne plače napovedal mimo socialnega dialoga in brez predhodnega posvetovanja s socialnimi partnerji. Tudi TZS opozarja, da v prihodnje ne bodo več sprejemali vloge statista, ko gre za vprašanja strateškega pomena za gospodarstvo. »Vsaka nova slabitev pogojev poslovanja za gospodarstvo na dolgi rok pomeni tudi ogrožanje socialne ravni v naši državi,« so še zapisali pri TZS.
Z dohodki do minimalne plače že pol države, prihodki za državo minorni
Dvig minimalne plače pa ne pomeni le dviga plače najmanj plačanim. Podjetja sili, da plače dvignejo vsem, saj bi sicer prej ali slej prišlo do uravnilovke, ki predstavlja povsem nestimulativno delovno okolje.
A ker si večina podjetij težko privošči ustrezno dvigovanje celotne plačne vertikale, se prav slednja uravnilovka pospešeno dogaja, kar kažejo podatki o pobrani dohodnini, ki jih objavlja FURS.
Podatki o strukturi plačnikov dohodnine so namreč jasni. Leta 2013 je bilo davčnih zavezancev, z letnimi bruto dohodki do minimalne plače 23,4 %, torej slaba četrtina. V desetih letih se je številka praktično podvojila. Leta 2023 je bilo takšnih že 42,61 %, medtem ko je delež vseh tistih, ki imajo višje dohodke, opazno upadel. Posebej minimalna plača znižuje srednji razred (med 80 in 120 odstotki povprečne plače), ki se je v desetih letih skrčil za petino, s 24,2 % leta 2013 na 19,6 % leta 2023.
Čeprav je bilo z dohodki do višine minimalne plače več kot dve petini zavezancev za dohodnino, so le ti prispevali skupaj le 15 milijonov evrov od 2,7 milijarde pobrane dohodnine. 42,61 % zavezancev je tako skupno prispevalo 0,5 % vse dohodnine.
Porazdelitev plač v Sloveniji leta 2022:
Minimalno plačo med zaposlenimi večinoma prejemajo mladi, osebe z nizko izobrazbo, moški, tisti v manj zahtevnih poklicih in tuji državljani. V Sloveniji je leta 2024 to pomenilo približno 56 tisoč oseb. Umar pa je izračunal, da plačo v razponu 10 odstotkov minimalne v Sloveniji prejema 9,5 % zaposlenih, oziroma približno 78 tisoč oseb (podatek za leto 2022).
Udarec tudi za državni proračun
Dvig minimalne plače se bo, zaradi povečanih stroškov dela v javnem sektorju, odrazil tudi v še večji proračunski luknji, še opozarja TZS. Državni proračun za letošnje leto že zdaj predvideva primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov. Pred strukturnimi dvigi stroškov pa že dolgo, posebej glasno pa prav zadnja leta, opozarja tudi Fiskalni svet. Hkrati se bo dvig minimalne plače odrazil tudi v dvigu cen javnih storitev, kot so vrtci in domovi starejših.
Zahteva po spremembi ureditve minimalne plače po zgledu Hrvaške
Naročniška vsebina
Ministru tako svetujejo, naj pri določanju minimalne plače za letos upošteva tudi neposredne posledice za gospodarstvo in inflacijo. Te napovedi pa že zdaj niso preveč optimistične, zaključujejo v TZS.
Komentirajo lahko naročniki