Slovenija je v gospodarskem krču, višanje davkov ovira rast, mednarodne institucije pa gospodarske obete Slovenije popravljajo navzdol. Po Evropski komisiji je to zdaj storila še OECD in napoved rasti BDP za letos z 2,6 odstotka znižala na 1,6 odstotka, za leto 2026 pa z 2,6 na 2,4 odstotka.
Golobova vlada je še posebej udarila po samostojnih podjetnikih, ki obratujejo z upoštevanjem normiranih odhodkov, kar je enostavna in učinkovita oblika predvsem za manjše podjetnike in tiste s popoldansko dejavnostjo. Teh je v Sloveniji okrog 84 tisoč in od januarja 2023 plačujejo precej višje davke kot prej.
Minister za gospodarstvo Matjaž Han je v sinočnjih Odmevih priznal napako vladne koalicije, in dejal, da bi morali pogoje za normirance ponovno olajšati.
“Podjetniki, kulturniki in športniki so tisti, ki gradijo prihodnost. Kar se torej normiranih espejev tiče, mislim, da je treba vstopne pogoje dvigniti nazaj s 50.000 na 60.000 evrov oz. s 100 na 120,” je bil včeraj v Odmevih jasen gospodarski minister Matjaž Han. Gospodarske razmere v državi se namreč vidno poslabšujejo, davčni primež pa je pod Golobovo vlado vse višji.
Za s.p. z do 50.000 evrov letnih prihodkov normirani odhodki ostajajo 80 %, nad tem zneskom pa se znižajo na 40 %, kar zviša davčno osnovo in davek. Prej so normirani odhodki znašali 80 % do 100.000 evrov prihodkov (največ 80.000 evrov). Pogoj za vstop v sistem se je zaostrila: zdaj je potrebna vključenost v pokojninsko in invalidsko zavarovanje za najmanj 9 mesecev (prej 5 mesecev).
Za popoldanske s.p. se normirani odhodki nad 12.500 evrov prav tako znižajo na 40 %, nad 30.000 evrov pa na 0 %. Najvišja priznana višina normiranih odhodkov je omejena na 60.000 evrov (prej 80.000 evrov)
Negativni so številni gospodarski kazalci: gospodarska dejavnost Slovenije se je v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani skrčila za 0,8 odstotka, medtem ko sta imela Evropska unija in evrsko območje 1,4- oziroma 1,2-odstotno rast. Slovenija je v tem obdobju zabeležila tudi največji padec BDP v EU, eno odstotni je tudi padec produktivnosti. Razlogi so predvsem v manjših naložbah v osnovna sredstva, investicijah v gradbeništvu, slab saldo menjave s tujino.
Ni zastonj kosila, natakar vedno prinese račun. In zdaj prihajajo računi za ples aprila 2022. pic.twitter.com/v1Rteuih9C
— BojanPožar (@BojanPozar) June 5, 2025
Vlada sicer kakšnih večjih potez, ki bi znižale davčni primež in spodbudile gospodarsko rast, do konca mandata ne načrtuje. Kot je sinoči dejal minister Han: “mi moramo ta trenutek nekatere stvari popravljati. Ko smo pred dvema, tremi leti naredili kakšno spremembo in smo mislili, da je v redu … Zdaj je treba zadeve popraviti. Kar se pa tiče kompletnega primeža, kar se tiče plač, mislim, da je to zadeva za naslednji mandat. Ampak tukaj potrebujemo družbeni dogovor.”
Naročniška vsebina
A rešitve ne bo, če ne bodo spregledali volivci in razumeli, kakšno dolgoročno škodo takšna politika dela državi in volili tiste, ki bodo gospodarstvu raje dali dihati, kot pa da ga dušijo.
Tri leta so davili ljudi, nabijali davke in razne birokratske neumnosti. V imenu razrednega boja so podjetnike “terali” v morje in na Hrvaško, pridno pa nagrajevali svoje.
Sedaj so presenečeni, ker so ljudje in podjetja nehali delati.
Levičarska politika vedno pomeni, da imajo… pic.twitter.com/PihM15pyG0
— Matej Tonin (@MatejTonin) June 5, 2025
En odgovor na “Han bi reševal normirane s.p-je: najprej so jih zadavili, zdaj bi jim nudili umetno dihanje”
Ta vlada podpira brezdelneže, delavne ljudi pa obremenjuje z vedno višjimi davki.
Han je marsikoga razočaral, ker odobrava višje davke.
Komentirajo lahko naročniki