Sredi intenzivne pozornosti, posvečene prizadevanjem Evropske unije za zmanjšanje uvoza ruskega plina in nafte v zadnjih nekaj letih, je pomemben izdelek zdrsnil izpod radarja: gnojila. Rusija, največja izvoznica gnojil na svetu, je leta 2023 izvozila za 15,3 milijarde dolarjev, pri čemer EU predstavlja 13 % njenega trga. Delež ruskega uvoza gnojil v EU se je od invazije na Ukrajino leta 2022 povečal s 17 % na približno 30 %, vrednost uvoza pa je v 2024 dosegla 2 milijardi dolarjev.
Vzrok za odvisnost je ruska specializacija v dušikovih gnojilih, ki zahtevajo poceni zemeljski plin – surovino, ki je evropskim proizvajalcem nedostopna po konkurenčnih cenah. Posledica energetske krize po invaziji je bila ustavitev proizvodnje v EU, kar je Rusiji omogočilo večji tržni delež.
Evropski parlament je zato ta mesec podprl predlog Evropske komisije za uvedbo 6,5-odstotne carine na gnojila iz Rusije in Belorusije, z načrtom postopnega zvišanja na 50 % do leta 2028. Cilj je zmanjšati ranljivost EU za ruske prisilne ukrepe in zaščititi prehransko varnost. Carine, ki bodo začele veljati julija, naj bi kmetom dale čas za iskanje alternativ.
Vendar pa nekatere kmetijske organizacije opozarjajo, da EU nima jasne strategije za diverzifikacijo oskrbe. Brez cenovno dostopnih alternativ bi lahko višje carine ogrozile preživetje kmetov in prehransko varnost. Industrija gnojil vidi carine kot priložnost za pošteno konkurenco, a kmetje zahtevajo konkretne rešitve. EU stoji pred dilemo: neodvisnost ali tveganje za kmetijstvo?
Komentirajo lahko naročniki