Z uredbo vlade, ki stopa v veljavo danes, ima Geodetska uprava (GURS) prižgano zeleno luč, da nepremičninam v državi pripiše vrednost, ki jo ocenjujejo za začetek letošnjega leta. Vse lastnike nepremičnin bodo o tem obvestili po pošti, aplikacija s posodobljenimi vrednostmi naj bi bila dostopna v nekaj dneh.
Medtem ostaja popolna neznanka, ali bodo ti izračuni zgolj informativne narave, ali pa bodo kmalu postali tudi osnova za izračun davka na nepremičnine. Minister Klemen Boštjančič je še pred dnevi zatrjeval, da bo ta uveden še v tem mandatu, medtem ko je ekonomist dr. Matej Lahovnik prepričan, da davka na nepremičnine pred volitvami skoraj gotovo ne bo, bo pa kmalu po njih, če na oblasti ostane enaka ali podobna koalicija.
Še v maju ali najkasneje v začetku junija bodo vsi lastniki nepremičnin prejeli informacijo o posodobljeni posplošeni vrednosti njihovih nepremičnin. Posplošena vrednost naj bi odražala vrednost nepremičnine na 1. 1. 2025 in bo v povprečju osem odstotkov višja od vrednosti, ki smo jih imeli od lanske jeseni za leto 2024.
Če se ne strinjate z vrednostjo, vas čaka drag postopek – vsaki dve leti
Že v nekaj dneh bo te vrednosti mogoče videti prek spletne aplikacije, sporočajo z GURS. Večini tako po prejemu obvestila ne bo treba storiti nič, če pa so v evidenci napačni podatki, denimo, da ni vpisan lastnikov EMŠO, so lastniki dolžni to popraviti, najverjetneje v katastru nepremičnin.
Manj enostavno je, če se lastnik ne strinja z ocenjeno vrednostjo svoje nepremičnine. V tem primeru je edina možnost predlog ugotavljanja posebnih okoliščin, pred tem pa mora najeti tudi cenilca, ki poda oceno uveljavljanja posebnih okoliščin, slednje pa je mogoče le, če razlika v ocenjenih vrednostih znaša več kot 20 % celotne vrednosti nepremičnine ali več kot 200.000 evrov. Pa tudi v tem primeru sprememba ne bo trajna. Vsaki dve leti ali pogosteje, če bi cene nepremičnin zrasle za več kot 20 odstotkov, bo GURS namreč posodobil vrednotenje in posebnih okoliščin ne bo več upošteval.
Bližje tržnim vrednostim. Za kaj bodo podatki uporabljeni?
Vrednotenje nepremičnin GURSU sicer nalaga zakon, podatki pa so namenjeni ocenam premoženja pri dodeljevanju socialnih transferjev, prostorskemu načrtovanju, uporabi v sodnih in upravnih postopkih, kot informiranje lastnikov in verjetno najbolj bistveno – priprava na obdavčitev nepremičnin.
Skupno vrednost vseh 92,2 milijona nepremičnin v Sloveniji GURS ocenjuje pri 298 milijard evrov, kar je 8 odstotkov več kot v vrednotenju lani oktobra, zagotavljajo pa, da so se tokrat bolj približali tržnim vrednostim.
Nepremičninski davek: pred volitvami ne, po njih – zagotovo, če koalicija zdrži
Že ves mandat vlada govori o nepremičninskem davku. Že pred dvema letoma ga je napovedal minister za finance Klemen Boštjančič, a ga je nato premier Robert Golob demantiral. Kasneje je tudi sam začel napovedovati uvedbo nepremičninskega davka, v lanskem letu so v javnost podali celo konkreten predlog zakona, po katerem bi bila prva nepremičnina, kjer ima posameznik stalni naslov, neobdavčena, vse ostale pa po kar 1,45 odstotni stopnji posplošene tržne vrednosti – torej ocene GURS.
Zakon je bil kasneje umaknjen, gospodarski minister Matjaž Han pa je pred meseci ocenil, da v tem mandatu nepremičninskega davka ne bo. A je prejšnji teden znova presenetil finančni minister Boštjančič, ki je nepremičninski davek znova napovedal že v tem mandatu ter pojasnil, da je nekoliko spremenjen zakon na to temo že skoraj pripravljen. Kaj točno predvideva, ta trenutek še ni jasno.
— Spremljamo (@spremljamo_tw) May 13, 2025
Da davka v tem mandatu skoraj zagotovo ne bo je prepričan ekonomist in profesor dr. Matej Lahovnik: »To bi bil pred volitvami prevelik strel v koleno,« je prepričan, a ob tem doda, da bo z 90 odstotno verjetnostjo davek uveljavljen kmalu po volitvah, če bo na oblasti ostala aktualna vladna koalicija ali koalicija, ki bi bila tej podobna, četudi bi morda imela kakšno novo stranko. »Tega niti ne skrivajo,« poudari.
Ob tem Lahovnik opozori, da v Sloveniji trenutno že imamo nepremičninski davek, ki se imenuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) ter premoženjski davek, ki prav tako obdavčuje druge nepremičnine. Reformo NUSZ sicer podpira, a ne na način, kot si jo je zamislila vlada.
»Povsod po svetu je nepremičninski davek dohodek občin in tudi priložnost, da občine konkurirajo druga drugi z ugodnimi davčnimi politikami. Tudi trenutni NUSZ je občinski prihodek,« poudari, za razliko od predloga, ki ga je vlada lani dala v javnost, ko bi nepremičninski davek postal prihodek integralnega proračuna.
Rešitve za nepremičninski trg
Lahovnik tudi opozarja, da z nepremičninskim davkom ne bomo rešili nobene težave nepremičninskega trga v Sloveniji. »Najemodajalci bodo prevalili dodatno obremenitev na najemojemalce, kot smo že videli ob dvigu davka na najemnine v začetku mandata te vlade.« Močno dvomi tudi, da bo kdo zaradi davka prodal svojo nepremičnino.
Če bi dejansko želeli rešiti težave slovenskega nepremičninskega trga, bi morali po Lahovnikovem mnenju narediti dvoje:
- Na trg dati več zazidljivih zemljišč in bistveno poenostaviti postopke za pridobivanje gradbenih dovoljenj. Samo s povečanjem ponudbe na nepremičninskem trgu se lahko umiri rast cen.
- Preverjanje izvora denarja pri kupcih nepremičnin, posebej pri kupcih iz tujine. Slovenija, še posebej Ljubljana in njen nepremičninski trg, postajata namreč pralnica denarja iz Balkana, Rusije in Ukrajine. Ogromno je slamnatega lastništva, opozori.
Na vprašanje, zakaj tega ne počnemo Lahovnik odgovora nima, bi se pa morda skrival v dejstvu, da tudi pranja milijarde evrov iranskega denarja na računa raznih Miki Mišk in Jakov Racmanov ni preganjal nihče. »Samo vprašanje je, koliko Miki Mišk in Jakov Racmanov je tudi na slovenskem nepremičninskem trgu. Ne poznam enega samega primera razkritja.«
Različica zakona, ki bo podoben tistemu, ki ga je vlada lani dala v javnost, pa je namenjen zgolj pobiranju dodatnega denarja v proračun, saj trenutna oblast druge razvojne paradigme ne pozna, še zaključi Lahovnik in doda, da nas po kupni moči, ki je ena ključnih ekonomskih metrik, prehiteva že Romunija.
Komentirajo lahko naročniki