Gospodarstveniki svarijo: Če vlada ne ukrepa, nas čaka krčenje proizvodnje, izguba delovnih mest ter manj sredstev v proračunu

Objava SURS-a o gibanju BDP je v slovenskem prostoru sprožila val opozoril. Čeprav je bila gospodarska rast v drugem četrtletju z 0,7 odstotka na prvi pogled spodbudna in Slovenijo uvrstila med »uspešnejše« države EU, pa ekonomski kazalniki in struktura rasti kažejo povsem drugačno sliko – stagnacijo in izgubljanje konkurenčnosti.

Na to glasno opozarja tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). »Po prvem četrtletju, ko smo beležili padec, bi morali zvoniti vsi alarmi v državi in vladi,« poudarja glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Padec investicij in izvoza ter krčenje industrijske proizvodnje so po njegovih besedah jasen znak, da brez takojšnjih ukrepov grozi izguba delovnih mest in nadaljnje ohlajanje gospodarstva.

Stagnacija in deindustrializacija, brez ukrepov grozi zdrs v past nizke rasti

Podrobnejši pogled potrjuje besede ekonomista Bojana Ivanca iz GZS: v prvi polovici leta je Slovenija zabeležila stagnacijo, letna rast pa bo verjetno ostala okoli 1 %, kar je precej pod dolgoletnim povprečjem (2,9 %). Najbolj šibki členi gospodarstva so bili padec investicij v osnovna sredstva, krčenje izvoza ter strm upad gradbeništva. Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se je zmanjšala za 1,8 %, kar nas je uvrstilo med najslabše v EU. Najbolj prizadete so panoge, ki so bile dolgo jedro slovenske industrijske identitete – stroji in naprave, avtomobilska industrija, kovinski izdelki.

Poslovni svetovalec Klemen Praprotnik opisuje kot začetek deindustrializacije. Poudarja, da se število zaposlenih v zasebnem sektorju že tri četrtletja zapored zmanjšuje, hkrati pa raste v javnem sektorju. Posebej alarmantno je po njegovem dejstvo, da se zmanjšuje tudi zaposlenost v IKT – dejavnosti, ki je imela doslej najvišjo dodano vrednost in je bila ključna za prihodnji razvoj.

Kaj to pomeni za prihodnost? Praprotnik opozarja, da se slovensko gospodarstvo ohlaja tako ciklično kot strukturno. Podjetja ne vidijo kratkoročnih priložnosti za širitev, vlaganj je manj, stroški dela pa se povečujejo. Obenem se potencial potrošnje gospodinjstev zmanjšuje – GZS ocenjuje, da so spremembe na področju obremenitve dela zmanjšale razpoložljiva sredstva prebivalcev za kar 1,2 milijarde evrov letno.
Kako davčne obremenitve vplivajo tudi na naše plače je lepo razloženo v spodnjem tvitu.

Slovenci smo najbolj obdavčeni. Po davkih in prispevih od 60.000 € mi domov prinesemo 29.000, Švicarji pa 50.000. pic.twitter.com/XAddVRatxC

— Špela Rotar (@SpelaRotar) August 19, 2025

Vlada po mnenju GZS s tem dodatno slabi konkurenčnost. Predlog za uvedbo progresivnega zdravstvenega prispevka bi še dodatno povečal stroške plač, kar lahko pomeni dodatni pritisk na podjetja, ki se že zdaj soočajo s krčenjem naročil. Ob tem se potrošnja Slovencev preusmerja v tujino, kar slabša prihodke domačih podjetij, turistična panoga pa je dodatno ogrožena zaradi načrtovanih omejitev oddajanja turističnih kapacitet.

Potrebni so hitri in odločni ukrepi

GZS zato znova poziva k nujni davčni razbremenitvi stroškov dela ter aktivaciji ukrepa skrajšanega delovnega časa, ki bi pomagal najbolj prizadetim podjetjem. Opozarjajo tudi na neučinkovito črpanje evropskih sredstev in zakonodajne spremembe, ki slabijo položaj slovenskih podjetij v mednarodnem prostoru. »Vlada pravi, da dela za ljudi. Potem mora sprejeti ukrepe tudi za gospodarstvo. Če tega ne bo storila, bodo posledice jasne: krčenje proizvodnje, izguba delovnih mest in padec zaposlenosti ter posledično manj sredstev v proračunu,« je jasen Gorenšček.