Potem ko je Slovenija v prvem četrtletju letos doživela največji padec BDP-ja v evroobmočju, se je v drugem četrtletju vendarle nekoliko odbila, kažejo rezultati Statističnega urada RS. Po drugi strani pa zaposlenost pada že tretje četrtletje zapored, razen v javni upravi. Samo v sektorju država je denimo, glede na lani, več zaposlenih 2,8 tisoč ljudi.
Gospodarska rast v 2. četrtletju 2025 je bila 0,7 %, v prvi polovici leta pa le 0,1 %, kar kaže na šibko dinamiko. Zasebno trošenje je močno prispevalo k rasti (+3,6 %), z izrazitim porastom pri storitvah (+4,5 %), medtem ko so javni izdatki upadli (-0,5 %).
Investicije so se povečale (+7,5 %) predvsem zaradi zalog, a investicije v osnovna sredstva ostajajo šibke, z upadom v stanovanjih (-10,2 %). Izvoz je padel (-0,8 %), uvoz pa zrasel (+2,7 %), kar negativno vpliva na saldo.
Dodana vrednost slovenskega gospodarstva je narasla (+0,6 %), z izboljšanjem v gradbeništvu (+3,9 %) in javnih storitvah (+2,2 %), a z upadom v predelovalnih dejavnostih (-1,9 %). Zaposlenost se zmanjšuje (-0,4 %), z izjemo rasti v javnem sektorju.
Slovenija doživlja počasno oživitev, odvisno od domače potrošnje, a omejeno z izvoznimi težavami in strukturnimi izzivi.
Po podatkih SURS-a je bilo v Sloveniji v drugem letošnjem četrtletju zaposlenih 4.400 manj oseb kot v drugem četrtletju leta 2024, kar pomeni 0,% znižanje. To je tretje zaporedno četrtletno znižanje zaposlenosti. V številu je bilo zmanjšanje največje v predelovalnih dejavnostih (4,1 tisoč oziroma 1,9 %) ter v gradbeništvu (2,3 tisoč oseb ali 2,6 %). Najbolj se je zaposlenost zvišala v skupini dejavnosti uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva (4,6 tisoč oseb ali 2,1 %).
Po institucionalnih sektorjih se je zaposlenost znižala v nefinančnih družbah (za 8,3 tisoč oseb oziroma 1,4 %) in finančnih družbah (za 0,1 tisoč oseb oziroma 0,3 %), zvišala pa v sektorju država (za 2,8 tisoč oseb ali 1,5 %) ter v sektorju gospodinjstva z NPISG (za 1,1 tisoč ali 0,4 %).
V Sloveniji trenutno sicer dela 1,097 milijona ljudi.
Iz Urada RS za makroekonomske analize (UMAR) po današnji objavi SURS-a sporočajo, da gospodarska gibanja za letos nakazujejo nižjo jesensko napoved rasti BDP. Februarja letos je UMAR predvidel 2,1-odstotno rast slovenskega BDP.
Primerjava z EU
Samo v drugem četrtletju Slovenija beleži nadpovprečno gospodarsko rast (0,7 %) glede na EU (0,2 %), medtem ko je v prvem četrtletju EU v povprečju zrasla za 0,5 %, Sloveniji se je gospodarstvo skrčilo za – 0,6 %.
Tako je v primerjavi četrtletne ravni, ki beleži spremembo v posameznem četrtletju glede na prejšnje četrtletje. Na medletni ravni pa je bila gospodarska rast v EU v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani 1,5-odstotna, v Sloveniji pa 0,8-odstotna.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki