90 gospodarstvenikov in strokovnjakov je 8 mesecev pripravljajo »Gospodarski program ‘Made in Slovenia 2035’«, in pripravilo 88 ukrepov na 9 področjih za preobrazbo slovenskega gospodarstva v naslednjih desetih letih. Področja zajemajo vse od davčnega okolja do znanosti in inovacij ter kadrov, ukrepi pa bi pognali 19,2 milijarde evrov investicij.
V posebnem manifestu Za Slovenijo 2025, ki je del programa, Gospodarska zbornica Slovenije slovensko družbo poziva k osmim zavezam, brez katerih “noben gospodarski program ne more zaživeti v družbi, kjer gospodarstvo, delo in uspeh nimajo svojega mesta.”
Program, ki so ga na današnji novinarki konferenci predstavili v GZS, je nastajal pod vodstvom profesorja dr. Jožeta P. Damijana in glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca. “Z njihovim izvajanjem bomo spodbudili 19,2 milijarde evrov novih investicij v gospodarstvu in ohranili oz. spodbudili kreiranje novih 55.000 delovnih mest do leta 2035, ki bi sicer izginila zaradi popolne preobrazbe gospodarstva,” je povedala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
“Vodilo pri pripravi gospodarskega programa Made in Slovenia 2035 je bilo najti odgovor na najbolj pereče vprašanje sedanjega časa, kaj bo Slovenija proizvajala čez deset let v spremenjenih geoekonomskih razmerah tehnološkega vzpona Kitajske, padca evropske konkurenčnosti in obstoječih dobaviteljskih verig, energetske volatilnosti in imperativa zelenega prehoda,” je dejal Jože P. Damijan.
Made in Slovenia 2035: 9 področij 88 ukrepov
1. Davčno okolje: postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, širitev davčnih olajšav za zaposlene kot tudi napotene delavce, postopna uvedba »razvojne kapice« pri 2,5-kratniku povprečne plače do 2030, razširitev olajšav za investicije ter poenostavitve za manjša podjetja.
2. Konkurenčne cene energije: usmeritev v zanesljivo, cenovno dostopno in konkurenčno, zeleno energijo za gospodarstvo.
3. Dostop do financiranja: raznolike finančne inštrumente za različne razvojne faze podjetij, učinkovitejši sistem razpisov ter ustanovitev nacionalnega tehnološko-inovacijskega sklada in odpravo regionalnih razlik pri finančni podpori
4. Internacionalizacija: zgodnje zaznavanje poslovnih priložnosti podjetij, bolj sistemski pristop k podpori podjetjem pri izvozu, učinkovito sodelovanje ključnih državnih in gospodarskih akterjev ter stabilna finančna podpora za izvajanje mednarodnih aktivnosti
5. Učinkovitost države: nujno postopno do 40-odstotno zmanjšanje administrativnih ovir, poenostavitev prostorskega načrtovanja, pohitritev upravnih postopkov in zagotovitev konkurenčne implementacije evropske zakonodaje
6. Znanost in inovacije: vzpostavitev nacionalnega sklada za konkurenčnost, večja vlaganja v prebojne tehnologije in tvegane inovacije ter program mladih raziskovalcev za gospodarstvo
7. Digitalne tehnologije: večja podpora digitalizaciji malih in srednje velikih podjetij, uvedba računalništva in informatike po celotni vertikali izobraževalnega sistema, razvoj slovenskega podatkovnega prostora za industrijo in vzpostavitev kompetenčnega centra za kibernetsko varnost.
8. Kadri: vzpostavitev nacionalno platformo za napovedovanje potreb po kadrih in kompetencah, več vpisnih mest na področjih z mankom kadrov in povečanje sredstev za prekvalifikacije in usposabljanja, lažje zaposlovanje tujcev in sofinanciranje plač mladim raziskovalcem ter davčne spodbude za inženirje in doktorje znanosti
9. Startupi in inovativne tehnologije: ukrepi za enostavnejšo pravno urejenost, davčne spodbude za rast start-upov in vlaganja vanje, ukrepi za lažje dostopanje do kapitala, podporo pri internacionalizaciji ter podporo razvoju talentov za tehnološko zahtevne start-up projekte.
Manifest za Slovenijo 2035: 8 zavez slovenske družbe
Vesna Nahtigal je predstavila tudi Manifest za Slovenijo 2035, ki je del gospodarskega programa in s katerim »želimo slovensko družbo spodbuditi k osmim zavezam, saj se zavedamo, da brez sodelovanja, nagrajevanja nadpovprečnosti in udejanjanja pravih vrednot noben gospodarski program ne more zaživeti v družbi, kjer gospodarstvo, delo in uspeh nimajo svojega mesta.«
1. Svoboda in odgovornost: ne oviraj tistih, ki znajo in hočejo.
2. Sodelovanje: Uspešni smo samo, ko stopimo skupaj.
3. Delo je vrednota: Delo je temelj dostojnega življenja, osebne rasti in prispevka k skupnosti. Mora biti spoštovano in pošteno plačano.
4. Spoštovanje ustvarjalnosti in znanja kot najboljših naložb v prihodnost: Znanje in ustvarjalnost morata postati temelj družbene dinamike.
5. Podjetništvo kot kulturna vrednota: Podjetnik je graditelj prihodnosti. Davčni, regulativni in kulturni okvir naj podjetništvo podpira.
6. Država smo mi vsi: Ljudje si želimo učinkovitost, jasna pravila in prijazno storitev države – ne birokratskega labirinta.
7. Zaupanje kot gorivo družbenega razvoja: Zaupanje je posledica doslednosti, poštenosti in dialoga.
8. Pogum za napredek in vztrajnost za prihodnost: Tvegati, vztrajati in nagrajevati pogum pomeni ustvarjati prihodnost, ki presega omejitve sedanjosti.
Predlogi GZS iz Deklaracije 2024 v glavnem niso upoštevani
Nahtigalova je naredila tudi pregled nad uresničevanjem Deklaracije 2024, sprejete na lanskem Vrhu slovenskega gospodarstva.
Ugotavlja, da na področju konkurenčnosti poslovnega okolja ni bilo sistemskih razbremenitve podjetij, enako razen manjših davčnih sprememb pri boljši obravnavi v tujini izobraženih kadrov ni prišlo do prenove področja davkov in prispevkov – davčni primež se je le še povečal. Na področju energetske varnosti ni bilo napredka na aktu o omrežninah in nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. Na področju prehranske varnosti so bili narejeni prvi koraki v smeri priprave prihodnje vizije »Naše kmetijstvo in hrana do leta 2040« ter pripravljeni predlogi zakonov, ki bodo omogočali oblikovanje ustreznejših ukrepov v smeri večje samooskrbe.
Na področju kibernetske varnosti kljub konkretnim predlogom GZS ni bilo konkretnih spodbud za gospodarske subjekte za izboljšanje kibernetske varnosti, nacionalni center za kibernetsko varnost pa tudi nima vloge kompetenčnega centra. Narejen je bil sicer korak z uvedbo obveznega predmeta računalništva v 7. razredu osnovne šole, ob tem pa je ponovno pozvala vlado, da je treba računalništvo in informatiko uvesti po celotni izobraževalni vertikali.
Novinarska konferenca GZS je sicer prišla pred ponedeljkovim 20. Vrhom slovenskega gospodarstva, ko bodo gospodarstveniki in ekonomisti razpravljali o prihodnjem gospodarskem razvoju Slovenije v času hitrih geopolitičnih, ekonomskih in varnostnih sprememb.
Naročniška vsebina
En odgovor na “Gospodarstveniki imajo idejo in načrt, kako gospodarsko preobraziti Slovenijo. A brez 8 zavez slovenske družbe ne bo šlo”
NVO-ji rabojo denar, da lahko vsi njihovi aktivisti lagodno živijo in počnejo stvari, ki jih pač počnejo. In Golob (ali pa Prebilič) rabi njihov aktivizem, da pride do moči.
Ali je v ozadju vsega tega neko sprevrženo sočutje?
Ali gre za nekaj podobnega, kot se včasih zgodi čisto na osebni ravni? V odnosu, ki ga na sprevržen način vzpostavita (namišljeni) bolnik in skrbnik. Kjer bolnik za svoje probleme krivi ostale, sam si ne pomaga nič, pomoč pričakuje od drugih, mogoče celo zbuja slabo vest. In pa skrbnik, ki ima sredstva, se čuti dolžnega pomagati in celo čuti zadoščanje, ko kaj “zrihta”. Skrbnik je tisti ki naj bi imel vpliv, ampak v sprevrženem odnosu to ni res, bolnik diktira stvari.
Komentirajo lahko naročniki