Genij ali bedak? Kako uspeva Argentini po Mileijevem “rohnenju z motorko” nad javno porabo

Slabo leto in pol po prevzemu oblasti Javierja Mileija se zdi, da je Argentina njegovo “šok terapijo”, v okviru katere je najprej zarezal v javno porabo, preživela. Inflacija se umirja, obeti gospodarske rasti so pozitivni, peso se je stabiliziral. Zadnji podatki kažejo, da je tudi stopnja revščine, ki je sprva močno narasla, že padla pod raven iz leta 2023. 

Glavni vzrok visoke inflacije v Argentini je bila prevelika javna poraba z visokim proračunskim primanjkljajem, ki ga je država  – ker se zaradi izgube zaupanja ni mogla zadolževati pod razumnimi pogoji – krila s tiskanjem denarja. Posledično se je denarna masa v obtoku povečevala, in to kljub izredno šibkemu gospodarstvu. Pomenljiv je podatek, da se je med letoma 2011 in 2022 zaposlenost v javnem sektorju povečala za 34 odstotkov, v zasebnem sektorju pa za samo tri odstotke.

Brzdanje javne porabe in inflacije

Milei se je v skladu s svojimi predvolilnimi obljubami najprej lotil proračunskih rezov. Število ministrstev je zmanjšal za deset, več kot 30.000 javnih uslužbencev je izgubilo službo, subvencije za energijo in transport so bile ukinjene, javne dela ustavljena, plače v javnem sektorju in pokojnine pa zamrznjene. Za povečanje učinkovitosti javne porabe in odpravo protekcionističnih ukrepov je zadolžil Ministrstvo za deregulacijo in preobrazbo države; nekaj podobnega predstavlja v ZDA Urad za vladno učinkovitost (DOGE), ki ga vodi Elon Musk. 

Da se je samooklicani anarhokapitalist proračunskih rezov – kot je napovedoval – res lotil z motorko, kaže podatek, da je javno porabo zmanjšal za okoli 30 odstotkov. Ravnovesje med prihodki in odhodki je bilo vzpostavljeno že v prvih mesecih predsedovanja, v celotnem letu 2024 pa je imela državna blagajna presežek v višini 0,3 odstotka BDP. 

To se je odrazilo tudi na rasti cen. Decembra 2023, ob Mileijevem prevzemu oblasti, je znašala letna inflacija 211,4 odstotka. Do aprila 2024 je še naraščala, nato pa začela padati – marca 2025 je bila 55,9-odstotna. Skrbi glede inflacije pa kljub pozitivnemu trendu še zdaleč ni konec: mesečna inflacija je iz februarja na marec  spet nekoliko poskočila, in sicer na 3,7 odstotka.

Revščina

Zaradi izrazito restriktivne fiskalne politike je bilo na kratek rok pričakovati gospodarsko ohladitev, kar se je tudi zgodilo. Nato pa je v zadnjem četrtletju leta 2024 gospodarstvo že zabeležila rast; po zadnji napovedi IMF-a naj bi argentinski BDP letos zrasel za 5,5 odstotka.

Podoben scenarij – sprva poslabšanje, nato pa odboj – se je zgodil tudi pri stopnji revščine. Ob prevzemu oblasti je ta znašala 41,7 odstotka. Nato je zaradi ostrih varčevalnih ukrepov in poslabšanja gospodarskih razmer v prvi polovici leta 2024 narasla na 52,9 odstotka. Toda že v drugi polovici leta je bila precej nižja – padla na 38,1 odstotka.

Statistika pa vendarle ne pove vsega. Po pričevanjih zaposlenih v humanitarnih organizacijah je porast tistih, ki ne morejo shajati iz meseca v mesec, očiten. Med najranljivejšimi skupinami so najbolj na udaru upokojenci. Vlada jim je pokojnine zamrznila, kar ob visoki inflaciji pomeni znaten upad kupne moči. 

Odprava “cepa”

Ugodni gospodarski kazalniki so prepričali mednarodne finančne institucije, denimo Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je Argentini posodil dodatnih 20 milijard dolarjev. Vodja IMF-a Kristalina Georgieva je dejala, da  gre za “izraz zaupanja v odločenost vlade, da pospeši reforme, spodbudi rast in zagotovi višji življenjski standard”.

Dogovor z IMF-om, s katerim je država okrepila svoje devizne rezerve, je Mileia spodbudil, da se je lotil še ene pereče težave. 

Kaj bi rekel Maradona?

Oktobra čakajo Mileia in njegovo stranko La Libertad Avanza (Svoboda napreduje) vmesne volitve v oba domova parlamenta, na katerih bo poskušal utrditi svoj položaj še s prevzemom zakonodajne veje oblasti. Trenutno namreč vlada predvsem z dekreti.