Evropski parlament v resoluciji počastil žrtve komunizma v Sloveniji. Ne morejo verjeti, da so kosti še vedno v vrečah in zabojih

Evropski parlament je na plenarni seji  sprejel resolucijo, v kateri pozivajo k ohranjanju spomina na žrtve povojnih komunističnih zločinov v Sloveniji in jim zagotovijo dostojen pokop in spomin. Slovenski evropski poslanci imajo do resolucije mešan odnos, medtem ko Romana Tomc, ki je skozi postopek, ki je trajal leta, skrbela za to, da je prišel do zaključka, opozarja, da evropski poslanci ne morejo verjeti, kaj se z žrtvami komunističnega nasilja v Sloveniji dogaja.

Na kratek rok sicer ni pričakovati, da bi vlada Roberta Goloba zaradi nje spremenila svoje obnašanje, bo pa resolucija za vedno zapisana v evropsko zgodovino. Njeni predlagatelji upajo, da bo doprinesla k temu, da se stvari naposled vendarle postavijo na pravo mesto.

Slovenski poslanci z leve medtem ne skoparijo z ostrimi besedami zoper predlagatelje.

Sodeč po izjavah nekaterih evroposlancev iz Slovenije je Evropski parlament v koaliciji EPP s »skrajno desnico« sprejel resolucijo, ki skuša na novo, revizionistično spisati zgodovino druge svetovne vojne. A v vsebini sploh ni govora o samih zgodovinskih dejstvih, pač pa je v ospredju skrb za ohranjanje spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga priznavajo tudi do resolucije kritični poslanci.

Vsebina resolucije: Ohranjati spomin, raziskovati, obeležiti, spodbujati spravo

V resoluciji o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji poslanci ugotavljajo, da je ohranjanje spomina bistveno za dostojanstvo žrtev in kulturo miru. Ugotavljajo, da je bilo več kot 100.000 prebivalcev Slovenije podvrženih različnim oblikam komunistične represije, od odsotnosti poštenega sojenja, do pobojev in odvzema pravice do dostojnega pokopa, ki je doletela več deset tisoč Slovencev – civilnih žrtev in vojnih ujetnikov po koncu vojne.

Resolucija ugotavlja še, da žrtve posejane v preko 750 prikritih grobiščih širom Slovenije še vedno niso ustrezno pokopane in da njihovo prikrivanje in prepoved razprave skozi več desetletij zakopava zgodovinsko resnico in zavira proces sprave. Še dodaten korak nazaj v prizadevanjih za zgodovinsko pravičnost predstavlja odprava dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja in sprejem zakona, ki prepoveduje simbole fašizma in nacizma, ne pa tudi komunizma.

Na osnovi teh ugotovitev resolucija poziva, naj spomin na zločine komunizma postane del kolektivnega spomina, skupaj z zločini, ki so jih zagrešili nacistični in fašistični režimi. Zgodovinska dejstva naj se vključi v izobraževalne programe, ob poudarjeni obsodbi vseh totalitarnih režimov, posebej zločinov zoper človečnost, ki nikoli ne zastarajo. Vse totalitarizme naj se obravnava z istimi merili.

Poziva še k ohranjanju spomina žrtev slovenskega komunističnega režima od njegovega vzpona do propada, razkrivanju zgodovinskih dejstev in odkrivanju grobišč ter k dostojnemu pokopu tamkajšnjih žrtev, postavljanju spominskih obeležij za prihodnje generacije ter zagotavljanju financiranja za ohranjanje spomina in spodbujanje sprave. Eksplicitno poziva tudi k obuditvi nacionalnega dneva spomina, namenjenega poklonu žrtvam vseh totalitarnih režimov, vključno s komunističnim.

Dve leti od pobude do resolucije

Pot resolucije se je začela po tem, ko je maja 2023 vlada Roberta Goloba na dopisni seji, sredi spominske slovesnosti, odpravila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Peticijo je ob podpori pisarne Evropske poslanke Romane Tomc (SDS/ELS) spisal znani zgodovinar Mitja Ferenc, na odboru pa je bila sprejeta s 17 glasovi za in le enim proti.

Danes smo bili priča zaključnemu dejanju, glasovanju na plenarni seji, kjer je resolucijo podprlo 357 evropskih poslancev, proti jih je bilo 266, vzdržanih pa 16.

V Evropi ne morejo verjeti, kaj se dogaja v Sloveniji

Romana Tomc ob tem še omenja, da mnogi evropski poslanci sploh ne morejo verjeti, kaj se v Sloveniji dogaja z žrtvami komunističnega nasilja. Šele ko vidijo tako slike kosti, ki ležijo v plastičnih vrečah, kot tudi spomenike komunističnim zločincem po slovenskih ulicah, so šokirani. Zato stoodstotna podpora resoluciji s strani poslancev ELS ne preseneča.

Tomčeva ob tem dodaja, da ne gre za slovensko temo, saj žrtve komunizma niso bile le pri nas, pač pa po velikem delu Evrope, komunistični zločini pa so del evropske zavesti. Mnogi poslanci levih političnih skupin pa so se znašli v zadregi, saj ne podpirajo ravnanja slovenske vlade, a so jih slovenski kolegi v teh skupinah zavedli.

Romana Tomc: »Zanikanje preteklosti omogoča povratek grozot, čutim zadoščenje«

Da občuti zadoščenje, sporoča Romana Tomc, saj so poslanci podprli resnico in dostojanstvo. »Ne samo za žrtve komunizma v Sloveniji, ampak tudi širše. Nobena družina, noben narod ne bi smel čakati desetletja, da pokoplje svoje ljubljene. Komunistični totalitarizem in njegovi zločini povsod po Evropi še niso doživeli polne politične in pravne obsodbe, kar nas pušča ranljive. Zanikanje preteklosti pa omogoča povratek grozot.«

Matjaž Nemec: Provokacije in razdvajanje, vezana trgovina med ELS in skrajno desnico

Ostro so se odzvali poslanci z leve. Matjaž Nemec tako ocenjuje, da se v Evropskem parlamentu uprizarjajo »ideologije preteklosti, z očitnimi prvinami neofašizma,« vrednote EU pa postajajo bleda senca. Opozarja še, da je zgodovinski spomin v domeni držav članic in predlagatelje obtožuje da »izkoriščajo bolečino na vse žrtve vojnega in povojnega časa, ker ne iščejo pomiritve in sprave, temveč provokacije in razdvajanje«. Glasovanje zato obsoja in poziva k ukrepanju, da ne bi prišlo do poplave predlogov, ki bi rehabilitirali fašistične in nacistične režime.

Irena Joveva predlagatelje celo obtožuje, da so svoj dom »spremni« prodati in da zamenjujejo zgodovinska dejstva. Resoluciji očita zgodovinsko netočnost in kolaboracijo z neonacisti in neofašisti. »Temu oni pravijo dosežek – jaz pa sramota. In ne, ni jim do dostojanstva. Ni jim do žrtev. Oni so samo “spremni” spreminjati preteklost po potrebi – lastni, kakopak,« še zapiše Joveva.

Vladimir Prebilič pravi, da se sicer zavzema za dostojen pokop žrtev, da pa je Evropski parlament neprimeren prostor, da se ukvarjamo z domačimi problemi, da se zločinov posameznikov ne gre pripisovati celotnemu antifašističnemu gibanju ter da Slovenci ne potrebujemo tega, da se z našo domačo temo ukvarja celotna Evropa.

Zala Tomašič: »Kdor je glasoval proti, podpira komunizem«

Da gre za klofuti aktualni vladi, ki počne ravno to, kar resolucija obsoja – zanika in prikriva tragično zgodovino, ne spoštuje dostojanstva žrtev ter poveličuje totalitarni režim komunizma, je prepričana najmlajša slovenska evropska poslanka Zala Tomašič (SDS). »Vsak poslanec, ki je glasoval proti tej resoluciji ali se je vzdržal, je s tem jasno pokazal, da podpira komunizem in nosi odgovornost za zanikanje ter prikrivanje komunističnih zločinov,« je zapisala v svojem odzivu na Facebooku.

Matej Tonin: “Čas je za kostnico v Ljubljani”

Matej Tonin (NSi), je ob tem poudaril, da si žrtve zaslužijo dostojno obravnavo in ohranjanje dostojanstva. »Po 80 letih bi si končno vse žrtve zaslužile dostojen pokop in tudi kostnico v Ljubljani. Ohranjanje spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji je predpogoj za spravo,« je bil jasen Tonin.

V Evropskem parlamentu tudi z mojim glasom ZA sprejeta resolucija o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki opozarja, da zločinov, storjenih med drugo svetovno vojno v Sloveniji in drugih republikah nekdanje Jugoslavije, nikoli ne smemo… pic.twitter.com/hLowleXbQG

— Matej Tonin (@MatejTonin) July 8, 2025