Medtem, ko so stranke objavile 20 točk skupnih izhodišč koalicijske pogodbe in pravijo, da se zaenkrat pogovarjajo predvsem o vsebini koalicijske pogodbe, vsaj del imen potencialnih ministrskih kandidatov bodoči mandatar še drži globoko pri sebi.
Bi lahko kandidate za ministre iskal tudi med evropskimi poslanci? Kar trije se omenjajo kot morebitni ministri. Kakšne so torej možnosti, da se kdo od njih vrne iz Bruslja na vlado v Ljubljano in kdo bi ga v tem primeru zamenjal.
Že kmalu po evropskih volitvah 2024 naj bi Janez Janša izvoljenim (in neizvoljenim) poslancem, stranka ima štiri mandate, dejal, da utegne po državnozborskih volitvah, ko bodo sestavljali vlado, priti tudi v Bruslju do kakšne spremembe, češ, da bi koga od evropskih poslancev lahko potreboval v bodoči vladi.
Vsi trije potencialni poslanci, ki se omenjajo kot kandidati za ministre, sicer uradno zanikajo, da bi bili kandidati. A v ozadju se preigrava več scenarijev.
Bi Romana Tomc lahko prevzela ministrstvo za demografijo?
Kot najverjetnejšega kandidata za ministra za demografijo, družino in socialne zadeve se sicer še vedno omenja Janeza Ciglerja Kralja. Resor s približno istimi pristojnostmi je že uspešno vodil v času tretje Janševe vlade, nedavno pa je tudi javno izjavil, da bi mu bilo vodenje resorja demografije v izziv, ki bi se ga z veseljem lotil. NSi naj bi si prizadevala pridobiti ta resor v pogajanjih.
A po nekaterih informacijah iz SDS naj bi si Janša resor demografije želel za svojo stranko. Prav demografija velja za ključni strateški resor nastajajoče vlade, kar je bilo posebej poudarjeno tako v sporočilih SDS v zaključku volilne kampanje kot tudi v noveli zakona o vladi, kjer je prav demografija izpostavljena kot ključni vsebinski resor te vlade.
S tem področjem pa se vsebinsko v SDS ukvarja Romana Tomc, ki je tudi vodja tega resorja v strokovnem svetu SDS, Janša pa naj za vodenje tega resorja tudi ne bi imel drugega primernega človeka. Na enem izmed sestankov stranke, kjer so razpravljali o sestavljanju vlade, naj bi Janša Tomčevi tudi javno namignil, da lahko stranka vpokliče katerega koli evropskega poslanca, če ga potrebuje v vladi.
Se bo Hojsu uresničila želja?
Če bi Tomčeva dejansko šla za ministrico, bi jo v Evropskem parlamentu zamenjal Aleš Hojs, že drugič nesojeni evropski poslanec. Prvič ga je z drugega mesta skupne liste NSI+SLS leta 2014 izrinil Franc Bogovič, ki je Hojsa prehitel po preferenčnih glasovih, na zadnjih volitvah pa je bil na tretjem mestu, a sta ga s preferenčnimi glasovi prehitela Zala Tomašič in Branko Grims, ki sta bila sicer nižje na listi.
Hojsu bi se tako izpolnila želja, da postane evropski poslanec – obakrat naj bi bil sicer vidno razočaran, ker mu preboj ni uspel. V kolikor tudi sam ne bo minister.
Tomčeva se sicer po naših informacijah ne želi vrniti v Ljubljano za ministrico in si prizadeva, da do tega ne bi prišlo. S tem bi SDS izgubila tudi podpredsedniško mesto v poslanski skupini Evropske ljudske stranke (EPP), ki ga zaseda Tomčeva, malo verjetno pa je, da bi ga dobil kdo od preostalih treh poslancev. Bo pa januarja prihodnje leto v Evropskem parlamentu sredina mandata, ko se mnoge funkcije zamenjajo, zato ni garancije niti, da bo po januarju Tomčeva zasedala to pozicijo.
Omenja se celo možnost, da bi ji Janša utegnil obljubiti kandidaturo za evropsko komisarko leta 2029, pod pogojem, da se vmes vrne v Ljubljano za ministrico.
Neznani kandidat za šolskega ministra
Ena večjih neznank ostaja mesto ministra za šolstvo, znanost in mladino, ki naj bi sicer prav tako pripadlo SDS. Ime je tako varovana skrivnost ali zato, ker Janša kandidata za to mesto še išče, ali pa ga ima, a ga ne želi še izpostavljati v javnosti.
Edino ime, ki se vsaj bežno omenja, je
Naročniška vsebina
Bi obrambo prevzel Tonin?
Kot tretje ime, ki bi se lahko vrnilo iz Bruslja v Ljubljano pa se omenja NSi-jev poslanec Matej Tonin. Tonin je sicer že nakazal, da bi, v kolikor bi ga stranka potrebovala, prevzel tudi ministrski resor, pri čemer mu je osebno najbližje obramba. Obrambni resor je vodil tudi v času tretje Janševe vlade.
Matej Tonin tudi ne skriva, da kdaj v prihodnje še ima ambicije tudi v slovenski državni politiki, obstaja pa več razlogov, zakaj ga na mestu obrambnega ministra najverjetneje ne bomo videli.
Čeprav v prejšnji vladi Tonin in Janša nista imela težav, so se razmerja med njima zaostrila v opoziciji, ko je NSi pod Toninovim vodstvom sprejela sklep, da v naslednjo Janševo vlado ne gre, kar je razmerja med strankama nekoliko zaostrilo, simbolna sprememba na tem področju pa je prišla prav z menjavo Tonina z Jernejem Vrtovcem na čelu NSi, zato se ugiba, ali bi Janša sploh vzel Tonina še enkrat za ministra.
Vrnitev Tonina v Ljubljano ne ustreza niti stranki, saj bi ga v Bruslju nadomestila Ljudmila Novak, kar bi precej spremenilo dinamiko v Bruslju, tako vsebinsko kot kadrovsko, kar stranki trenutno ni v interesu. Tonina je po lansiranju informacije, da je potencialni kandidat za obrambnega ministra v Sloveniji, že več vidnih funkcionarjev Evropske ljudske stranke prosilo, naj ostane v Bruslju, da ne bi zastalo delo na področjih, ki jih Tonin aktivno pokriva kot evropski poslanec.
Tudi zasebno je Tonin namignil, da ima kot evropski poslanec več časa za družino in ravnotežje med delom in zasebnim življenjem , kot bi ga imel kot minister.
Obramba sicer bo najverjetneje pripadla kvoti NSi, SLS, Fokus, kot najverjetnejši kandidat se trenutno še vedno omenja nekdanji podpredsednik NSi in nekdanji predsednik uprave DARS Valentin Hajdinjak, ki je v preteklosti bil del ekipe na tem ministrstvu.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki