Kdo so poslanci vladajoče Svobode, ki naj bi bili pred naslednjimi volitvami ‘vrženi čez ramo’? Komu so v stranki Roberta Goloba že dali vedeti, da v naslednjem mandatu z njim ne računajo več? Kdo so tisti, ki jih je prepad med obljubami in realizacijo stranke najbolj razočaral? Koga sumijo spogledovanja z novimi političnimi projekti? Razkrivamo imena in razloge, zaradi katerih bi se peterica s Svobodo v prihodnje lahko dokončno razšla.
Miroslav Gregorič
S 76 leti najstarejši poslanec vladajoče stranke in najstarejši v aktualnem sklicu parlamenta. Upokojeni jedrski strokovnjak, nekdanji direktor uprave za jedrsko varnost. Leta 2022 z dobrimi 4.400 glasovi izvoljen v volilni enoti Ljubljana Bežigrad. Od konca marca njegov poslanski stol trese “afera prokurist”. Ob začetku poslanskega mandata je stranki, državnemu zboru in Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) namreč zamolčal funkcijo v družinski zobozdravstveni ordinaciji Cyclopet. Zgodbo pred tedni razkrije Mladina. Na hodnikih državnega zbora velja večinska ocena, da so Gregoriču medijski škandal zakuhali v njegovi lastni stranki.
“Prijatelji pridejo in prijatelji odidejo. Medtem ko se sovražniki kar naprej nabirajo.” Tako Gregorič ta ponedeljek odgovori strankarski kolegici Urški Klakočar Zupančič, ki ga k odstopu s poslanske funkcije pozove že pred časom in poziv ta teden, ob ugotovitvah KPK, da je skoraj tri leta opravljal nezdružljivi funkciji, ponovi.
Razlogov za konec ljubezni je več. Že oktobra lani se Gregorič na seji odbora za infrastrukturo, med polemiko o referendumu glede 2. bloka nuklearke Krško, javno spre z drugo vplivno poslanko Svobode, danes vodjo največje poslanske skupine, Natašo Avšič Bogovič. Kolegico najprej kritizira, ker na sejo odbora ni povabila pristojnega ministra Bojana Kumra. “Ali je odstavljen oziroma ali smo ga mi odstavili? Tega res ne razumem.” Nato ji očita še, da je besedo dala samo zagovornikom jedrskega lobija. Zaradi spora sejo prekinejo.
Gregorič velja za najbolj proruskega poslanca Svobode. Februarja 2023 se kot edini od 90ih poslancev znajde med podpisniki tako imenovanega ‘Kučanovega pisma’ o končanju vojne v Ukrajini, ki ga premier Robert Golob ostro kritizira z besedami: “Pozivanje k predaji žrtve ni naša politika in tudi ne bo.” Februarja letos s strankarsko kolegico Leno Grgurevič predlagata ponovno ustanovitev skupine prijateljstva z Rusijo, ki jo je slovenski parlament po začetku invazije v Ukrajini razpustil. Tudi od te pobude se stranka javno distancira: “O sodelovanju v določeni skupini prijateljstva ne odloča poslanska skupina, ampak gre za individualno odločitev vsakega posameznega poslanca.”
Gregorič po podatkih Parlametra sicer precej zanesljivo glasovalno napravo po navodilih vodstva stranke. Viri v Svobodi navajajo tudi, da je s svojimi občasnimi ‘izpadi’ koristen za odvračanje pozornosti. Kot na primer lansko jesen, ko je med komisarskim zaslišanjem Marte Kos z nenadnim vzklikom “Budala!” pobesnel nad poslancem SDS Žanom Mahničem.
Konec januarja letos, navajajo viri, naj bi bilo potrpežljivosti stranke do Gregoriča vendarle nepreklicno konec. Na volitvah bodisi ne bo kandidiral, ali pa ga bodo v Svobodi naredili za neizvoljivega.
Uroš Brežan
53-letni ekonomist iz Ljubljane. Mož, ki tri leta kasneje morda celo najbolj obžaluje vstop v državno politiko pod zastavo Gibanja Svoboda. Od leta 2006 do poletja 2022 namreč velja za skoraj nedotakljivega župana občine Tolmin. Danes velja za nezadovoljnega poslanca v precej velikih težavah. V začetku junija 2022 zapriseže kot okoljski minister aktualne Golobove vlade. A ga Robert Golob s funkcije ‘čez noč’ umakne v oktobru 2023.
Uradni razlog za razhod naj bi bilo Golobovo nezadovoljstvo z Brežanovim odzivom po katastrofalnih avgustovskih poplavah. Očital mu je prepočasno reorganizacijo resorja, da je “ministrstvo postalo ozko grlo”, in da občine posledično niso dovolj hitro prejele sredstev za poplavno obnovo. Neuradno velja, da je Brežan postal žrtev Golobove partnerke Tine Gaber in njegovega političnega botra Zorana Jankovića. Prave, zakulisne razloge za odpoklic, je Brežan nakazal v svoji dokaj pikri izjavi ob odstopu: “Verjamem, da se bo za to mesto našlo nekoga, ki bo ustrezal kriterijem predsednika vlade.” In še: “… sem vedno podprl strokovno utemeljene in pretehtane odločitve, četudi so bile težke, kot je bilo to v primeru medvedov.”
Bes Gabrove si je Brežan nakopal z odločbo o odstrelu 230ih medvedov iz aprila 2023, s katero so populacijo rjavega medveda pri nas želeli v prihodnjih letih zmanjšati na 800. Golob ga je kasneje pozval k umiku odločbe, a je ta ostala v veljavi. V interesno mnogo bolj občutljivo zadevo pa je Brežan v času ministrovanja dregnil pri gradnji razvpitega kanala C0, kjer ni bil dovolj ‘na liniji’ ljubljanskega župana Jankovića. Takole je pred dobrim mesecem pričal na posebni preiskovalni komisiji: “Če bi lahko o tem odločal brez česarkoli drugega, bi bilo daleč najbolje, da bi ta projekt imel okoljevarstveno dovoljenje (…) Poznal sem tudi stvari z vidika investitorja, tudi z njim smo poskušali priti do tega, da se vloga za presojo vplivov na okolje odda. Žal nam to ni uspelo.”
Potem ko je bil slabega pol leta brezposeln, je Brežan februarja lani s precej stisnjenimi zobmi sprejel mesto nadomestnega poslanca Svobode, ko se je iz poslanskih klopi v ministrski zbor preselila Mateja Čalušič. Po sestopu z ministrske funkcije naj bi se Golob do Brežana pogosto vedel pokroviteljsko in arogantno. Takole naj bi ga, kar v mimohodu, nagovoril pred evropskimi volitvami: “Uroš, nekoga sem potreboval za zadnje, deveto mesto na naši listi. Odločil sem se zate. Imaš kaj proti?”
Brežan po javno dostopnih podatkih v 90ih odstotkih glasuje v skladu z voljo stranke. Se je pa, za razliko od 34ih poslancev Svobode, vzdržal glasovanja o sklepih tako imenovane ‘Rezarjeve komisije’, s katerimi je želela vladajoča stranka obračunati z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjim šefom policije Boštjanom Lindavom.
In še ena zanimivost: kljub temu, da so se z njim v vrhu stranke “de facto” že razšli, je Brežan do nadaljnjega talec največje poslanske skupine. Če bi se dogovoril za prestop v kakšno drugo, bi ga Svoboda namreč lahko prisilila k vrnitvi mandata. Če bi se v parlament vrnil minister Matej Arčon, bi Brežan – kot poslanec, izvoljen v isti volilni enoti – namreč ostal brez funkcije.
Dejan Süč
Kako je, ko ministre aktualne vlade odstavlja nekdanja misica Tina Gaber, je na svoji koži občutil tudi 35-letni diplomirani profesor zgodovine in geografije, nekdanji občinski svetnik iz Lendave. Danes podpredsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo v kvoti Svobode. 14. junija 2022 namreč postane vodja kabineta ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irene Šinko, kar so tistega dne objavili številni lokalni mediji na skrajnem severovzhodu države.
A ‘idila’ ni trajala dolgo. Ministrica Šinko je morala pisarno pospraviti oktobra 2023, v paketu z že omenjenim Urošem Brežanom. Če je Brežan okoljsko aktivistko Gabrovo zmotil zaradi odstrela medvedov, je Šinkova ‘padla’ zaradi razvpitih nutrij in spornega zakona o zaščiti živali, ki ga je v ozadju usklajevala prav Gabrova. Z Ireno Šinko je svojo pisarno na ministrstvu tako izpraznil tudi 35-letni Prekmurec. Golob je uradni razlog za odpoklic ministrice poiskal v delovanju uprave za varno hrano, neuradno pa je imel Süč takrat iz prve roke možnost videti, kako se pri Golobu kaznuje neposlušnost in kako krhka je v stranki notranja demokracija.
Dejana Süča viri v Svobodi opisujejo kot enega sprva najbolj zagretih in angažiranih poslancev, ki mu je resnično ‘šlo za stvar’. Danes pa za močno razočaranega člana parlamenta, ki na skoraj vsakem petem glasovanju pritisne tipko v nasprotju z večino svoje poslanske skupine, po čemer je med ‘uporniki’ povsem pri vrhu. Podobno kot Brežan, 30. januarja letos tudi on ni želel sodelovati pri potrjevanju ‘Rezarjevih sklepov’ proti Bobnarjevi in Lindavu. V času glasovanja ga ni bilo v dvorani.
Svojega nezadovoljstva v stranki naj ne bi pretirano skrival. Dejstvo, da ga v Svobodi za zdaj ‘tolerirajo’ pa viri pripisujejo preprostemu matematičnemu razlogu. Če odide, bo stranki, ki se že zdaj sooča s praznim kadrovskim bazenom, s seboj vzel lokalni odbor v Lendavi in lep del pomurskega regijskega centra stranke, ki ga je leta 2022, še pred ustanovitvijo Gibanja Svoboda, sicer gradil za Listo Marjana Šarca. Podobno kot poslanec Tine Novak, ki je pred časom prestopil k Logarjevim Demokratom, je Süč nezadovoljen s tem, kar je aktualna vlada naredila za njegov volilni okraj. Pomurske poslance v dodatno neprijeten položaj postavlja nezadovoljstvo na terenu.
Govorice na hodnikih pravijo takole: Logar je za Süča preveč konzervativen politik, možnosti za odhod iz Svobode pa bi se povečale, če se za vstop na domači politični parket odloči Vladimir Prebilič. 35-letni poslanec je, kot kažejo podatki projekta Detektor premoženja, očitno tudi precej finančno neodvisen. Po podatkih iz julija 2024 je v delnice NLB, Krke, Petrola, Luke Koper in Cinkarne Celje naložil za več kot 40.000 evrov.
Darko Krajnc
Mariborski poslanec, ki bo ta petek dopolnil 50 let, v slovenski politiki ni nepopisan list. Za evropske Zelene je stažiral v evropskem parlamentu, med letoma 2004 in 2012 vodil zunajparlamentarno stranko SMS – Zeleni in leta 2007 nastopil na predsedniških volitvah. Zato so ga, po navedbah naših virov, že v začetku mandata aktualne vlade močno presenetili nekateri ‘notranji prijemi’ v Gibanju Svoboda. Predvsem prijemi nekdanje generalne sekretarke Vesne Vuković, ko se je v javnosti ugibalo celo o pregledovanju poslanskih telefonov.
Naši viri opisujejo, da Krajnc na štiri oči, ko se z drugimi poslanci druži ob kavi ali kosilu, ne skopari s kritikami na račun učinkovitosti Gibanja Svoboda in stanja notranje demokracije v poslanski skupini. A dodajajo tudi, da si – ko ga v stranki posedejo za mizo – vedno znova premisli. Kot primer navajajo tako imenovano romsko zakonodajo. Krajnc naj bi bil v internih pogovorih pred časom med prvimi in najbolj glasnimi poslanci koalicije, ki so zahtevali zaostritev socialne zakonodaje na tem področju. Danes pa naj bi bil med najbolj prepričanimi zagovorniki statusa quo, nad katerim so močno razočarani domačini in župani 11-ih občin Jugovzhodne Slovenije in Posavja.
Tako kot Brežan se je pred časom vzdržal glasovanja o vmesnem poročilu in sklepih ‘Rezarjeve komisije’, sicer pa za zdaj velja za ‘hvaležnega poslanca’ in zanesljiv del glasovalnega aparata največje stranke, kar potrjujejo tudi podatki Parlametra. Tudi pri njem viri dodajajo opombo: vse se lahko spremeni v primeru aktivacije Prebiliča.
Janja Sluga
Diplomantka poslovne administracije, ki bo prihodnji četrtek dopolnila 51 let, podobno kot Krajnc, velja za precej ‘prilagodljiv politični kader’. To je nekdanja Miss Alpe Adria (naziv ji je pripadel leta 1995) dokazala v zadnjih 11ih letih. Za njo sta že dva poslanska mandata: prvi, od 2014 do 2018 v SMC pod vodstvom nekdanjega predsednika vlade Mira Cerarja, pretežni del drugega mandata – do marca 2021 – pa v SMC pod vodstvom Zdravka Počivalška.
Za svoj politični obstoj je po štirih letih v levo-sredinski vladi stranki za eno – do prestopa med nepovezane – leto sledila tudi v tretjo vlado Janeza Janše. Lahko bi rekli, da je pred volitvami leta 2022 znala ujeti trenutek in dovolj zgodaj sesti na ‘anti-janša’ vlak, da so se je ‘usmilili’ pri Robertu Golobu.
Po številu poslanskih vprašanj in pobud je med najmanj aktivnimi poslanci Gibanja Svoboda, prav tako se iz poslanskega stola ne oglaša prav pogosto. V skladu z navodili strankarske centrale izpelje nekako 6 od 7ih glasovanj. Skratka, po ničemer ne izstopa. A so naši viri prepričani, da bo – v skladu s svojo preteklo politično kariero (in pomenljivim priimkom) – pred naslednjimi volitvami spet znala začutiti pravi trenutek, da potrka na nova vrata. Tudi v njenem primeru naj bi šlo za morebitni novi politični projekt Vladimirja Prebiliča.
Komentirajo lahko naročniki