Kakšen je potek konklava in od kod tradicija omejevanja obrokov kardinalom, če pravočasno ne izvolijo papeža

Danes se začenja konklave. Ob 15h se bo 133 kardinalov Katoliške cerkve zaprlo v Sikstinsko kapelo, kjer bodo ostali brez komunikacije z zunanjim svetom vse dokler ne izberejo naslednjega poglavarja Katoliške cerkve. Verniki po vsem svetu molijo za modrost kardinalov, da bi se odprli Svetemu Duhu  in dobro izbrali. V zadnjih dvesto letih konklave nikoli ni trajal več kot štiri dni, novi papež pa mora dobiti dvotretjinsko večino vseh kardinalov z volilno pravico. Da so izbrali novega voditelja, bodo kardinali naznanili svetu z belim dimom, ki se bo pokadil iz dimnika Sikstinske kapele.

Čeprav je uradni začetek konklava danes ob 15h, se je le ta po svoje že začel. Že včeraj so vsi uslužbenci, ki so vključeni v pripravo samega procesa prisegli, da bodo delovali v absolutni tajnosti do kogarkoli, ki ni član kardinalskega zbora do izvolitve novega papeža pod grožnjo siceršnje ekskomunikacije iz Katoliške cerkve. Preden se v koralnem zboru ob 15. uri odpravijo v Sikstinsko kapelo, bodo enako prisego izrekli tudi kardinali, ki se podajajo v konklave. Novega papeža lahko volijo kardinali, ki na dan smrti Papeža Frančiška še niso dopolnili osemdeset let. Skupno je trenutno 135 kardinalov z volilno pravico, a se dva zaradi bolezni konklava ne bosta udeležila.

Pogovori med kardinali sicer potekajo že več dni. V pogovorih o prihodnosti Katoliške cerkve pred samim zaprtjem konklava za javnost pa sodelujejo tudi kardinali, ki so starejši od 80 let in sicer nimajo volilne pravice v konklavu.

Papež bi lahko postal katerikoli krščen odrasel katoličan, ampak …

Odrezani od preostalega sveta

Ob 15h, ko se bodo kardinali podali v Sikstinsko kapelo, bodo za čas konklava ugasnili tudi vse komunikacijske signale v Vatikanu, okoli kapele pa so nameščeni tudi motilci signala za zagotovitev, da kardinali ne morejo komunicirati z zunanjim svetov v času izbire.

Prvi dim iz dimnika pričakujemo že danes zvečer, nato pa v naslednjih dneh večkrat na dan, najverjetneje okoli dvanajste ure in sedme ure zvečer, a tudi ob drugih časih.

Papeževo ime?

Papeži po izvolitvi izberejo ime, ki je na nek način program pontifikata, smer, v katero želi papež zapeljati Cerkev. Papeži so do sedaj uporabili 83 različnih imen. Novi papež lahko izbere katero izmed teh, ali povsem novo. Najpogosteje uporabljena papeška imena so »Janez« (23-krat), »Benedikt« (16), »Gregor« (16), »Klemen« (14), »Inocenc« (13), »Leon« (13) in »Pij« (12).

Imena, ki veljajo za tabu so poganska imena, pa tudi ime sv. Petra, ki je bil prvi papež. Prav zaradi tega se je na začetku tudi uveljavila omenjena tradicija. V zadnjih tisoč letih si le trije papeži niso spremenili imena. S spremembo imena novi papež naredi tudi prelomnico s svojim starim življenjem in novim položajem.

Favoriti?

Vedno pred konklavom v javnosti kroži več imen, kdo bi lahko bil najverjetnejši naslednji papež. Kljub temu velja načelo, da kdor v konklave vstopa kot papež, bo iz njega odšel kot kardinal. Med verjetnejšimi kandidati se sicer omenjajo:

• Kardinal Pietro Parolin (Italija): Trenutni vatikanski državni tajnik, znan po diplomatskih sposobnostih in zmernem pristopu. Velja za kandidata, ki bi lahko nadaljeval Frančiškovo reformistično usmeritev.
• Kardinal Luis Antonio Tagle (Filipini): Pogosto imenovan “azijski Frančišek”, znan po progresivnih stališčih in odprtosti do marginaliziranih skupin.
• Kardinal Péter Erdő (Madžarska): Konzervativni kandidat, podprt s strani tradicionalističnih krogov. Ima dobre odnose z vzhodnimi cerkvami.
• Kardinal Jean-Marc Aveline (Francija): Arhitekt medverskega dialoga, znan po svojem delu z muslimanskimi skupnostmi. Velja za kompromisnega kandidata, ki bi lahko združil različne frakcije znotraj cerkve.
• Kardinal Pierbattista Pizzaballa (Italija): Latinski patriarh Jeruzalema, znan po svojih prizadevanjih za mir na Bližnjem vzhodu in humanitarnem delu.

Več resnejših kandidatov pa najdete tudi na spodnji grafiki.