Dva referenduma, podobna tema, identična udeležba, zrcalen rezultat – kaj se je zgodilo?

Dan po referendumu se mnogi sprašujejo, kako to, da leto in pol po načelnem soglasju javnosti, da se v Sloveniji poigramo z mislijo uzakonjanja evtanazije, konkreten predlog uzakonitve samousmrtitve dobi jasen NE na referendumu.

Analizirali smo podatke iz posameznih volilnih okrajev, ki kažejo, da so se zagovorniki življenja v svojih sredinah angažirali, zagovorniki usmrtitev pa pasivizirali. Kaj imajo s tem Evropske volitve in vloga političnih strank?

11. maja 2024, skupaj z evropskimi volitvami je potekal tudi posvetovalni referendum glede evtanazije. 700.997 oddanih glasovnic pomeni 41,43 % vseh volilnih upravičencev. Leto in pol kasneje, 23. novembra 2025, naknadni zakonodajni referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. 693.878 volivcev glasuje, kar pomeni 40,94 % volilno udeležbo. Razlika v udeležbi je minorna, pol odstotne točke oz, dobrih 7.000 volivcev.

Izid referenduma pa skoraj zrcalen. Če je lani za evtanazijo glasovalo 378.917 (54,89 %) volivcev, proti pa 311.429 (45,11 %)  jih je bilo proti asistiranemu samomoru tokrat 369.513 (53,44 %), podprlo pa ga je 321.937 oz 46,56 % volivcev.

Vprašanje, ki danes zaposluje analitike je, kje je prišlo do preobrata in, ali so se isti volivci premislili, ali je tokratni referendum na volišča pripeljal druge volivce kot pred letom in pol.

Okraji, ki gojijo kulturo življenja so se aktivirali

Nemogoče je sicer oceniti, koliko ljudi si je premislilo, primerjava rezultatov obeh referendumov pa nakazuje prvi očiten trend. V krajih, kjer evtanaziji najbolj nasprotujejo, so se angažirali in na volitve prišli v večjem številu. Po drugi strani bolj kot v kraju podpirajo evtanazijo, bolj je volilna udeležba padla.

Na posvetovalnem referendumu je pravica do življenja prevladala v manjšem številu okrajev po Sloveniji. Prav ti okraji pa so praviloma tisti, kjer je volilna udeležba na včerajšnjem referendumu najbolj narasla. V Halozah (Ptuj 3) in v okolici Novega mesta (Novo mesto 1) je volilna udeležba narasla za preko 5 odstotkov, opazno pa se je dvignila tudi v drugih okrajih, ki so že pred letom in pol nasprotovali evtanaziji (Ivančna Gorica, Mozirje, Škofja Loka 2 (Železniki, Gorenja vas, Poljane, Žiri), Kranj 3 (Šenčur, Cerklje, Preddvor), Ajdovščina, Trebnje …). Izjema je Tolmin, kjer je volilna udeležba upadla.

Po drugi strani je udeležba najbolj upadla prav v krajih, ki sicer ostajajo naklonjeni evtanaziji tudi na drugem referendumu. Najbolj očitno to velja za Ljubljano in Maribor, Kočevje, Novo Gorico, Kranj, Trbovlje, Hrastnik, Kras in Istro.

Delež proti narastel povsod, še posebej na Štajerskem

Delež volivcev, ki so bili proti, je narastel prav v vseh volilnih okrajih po Sloveniji, za odstotek ali dva celo v najbolj urbanih okrajih, kot je Ljubljana – center, Ljubljana – Šiška 1, Ljubljana – Bežigrad 2 ali najbolj levičarskih, kot sta Hrastnik-Trbovlje, Koper 1 in Piran.

Kljub temu so obstajali okraji, kjer je bilo na posvetovalnem referendumu več ljudi proti, kot včeraj. V centru Ljubljane je včeraj 106 ljudi manj glasovalo proti kot na posvetovalnem referendumu, v Šiški 1 102, v Šiški 2 točno 100, 34 manj v Novi Gorici, 32 manj v Piranu in 8 manj v Trbovljah. Kljub temu je udeležba v teh okrajih toliko upadla, da je delež proti narasel tudi v teh okrajih.

Daleč najbolj je delež proti, tudi do 15 odstotnih točk , narasel v Slovenskih goricah, za več kot 10 odstotnih točk pa tudi na Kozjanskem, v Gornji Savinski dolini, Šentjurju, Slovenskih Konjicah,  Podravju in na Dolenjskem.

Evropske volitve in vloga strank

Vprašanje motivacije