Država z medijskega razpisa podmazala medije, ki hkrati odpuščajo novinarje

To pomlad je prišlo do medijsko odmevnih odpuščanj novinarjev v časopisnih hišah Večer in Delo. Praktično vzporedno z odpuščanji pa sta medija iz državnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev prejela vsak po rekordnih 95.000 evrov.

Ministrstvo za kulturo je v pričujočem razpisu medijem razdelilo 4 milijone davkoplačevalskih evrov, vladna koalicija pa želi z novim Zakonom o medijih državno financiranje več kot podvojiti. Medijski strokovnjak dr. Marko Milosavljević s FDV opozarja, da predlog zakona novinarjem ne zagotavlja ničesar, temveč predvsem zagotavlja denar lastnikom, kar je pomembno za politiko, ki si na ta način lahko pridobi naklonjenost medijskih lastnikov v letu pred volitvami. 

Kako naklonjenost medijev vladni politiki, ki jim zagotavlja finančna sredstva in državne posle, zgleda v praksi, je najbolje demonstrirala razvpita postreferendumska naslovnica nekoč osrednjega slovenskega tiskanega medija. 

Vse, kar je potrebno vedeti in razumeti o slovenski (tradicionalni) medijski sceni v dveh slikah (dan po referendumu o vodah in dan po referendumu o dodatkih k pokojninam umetnikov): pic.twitter.com/E1LFPeJkDS

— Rok Čakš (@Rok_DS) May 12, 2025

Vsakoletni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev ima korenine v skladu za pluralizacijo medijev, ustanovljenem v času 1. Janševe vlade leta 2006, ko je ministrstvo za kulturo vodil  dr. Vasko Simoniti. Sklad je bil tri leta kasneje preoblikovan v vsakoletni projektni razpis, poudarek pa se je iz financiranja pluralnosti medijskih vsebin preusmeril v “podporo medijem pri ustvarjanju in razširjanju programskih vsebin, pomembnih za uresničevanje javnega interesa na področju medijev.”

V praksi to pomeni, da se je državni denar iz podpore manjšim medijem, ki so prinašali mnenjsko raznolikost v ideološko monopoliziran medijski prostor, sčasoma usmeril proti financiranju (nekoč) osrednjih medijskih hiš. Na zadnjem razpisu so denimo največ državnega denarja na področju A, kamor sodijo tiskani in digitalni mediji, po 95.000 evrov, dobile časopisne hiše Delo, Dnevnik, Večer in Mladina ter še Gorenjski glas.

Zgornja meja državnega sofinanciranja medijev iz področja A je bila letos rekordna, skoraj trikrat višja kot prejšnja leta. Dodaten državni dober milijon v medije torej ni šel za širitev upravičencev, ki bi prejeli zneske, primerljive prejšnjim letom, temveč prav obratno. Letos je v sklopu A državno sofinanciranje vsebin prejelo 29 medijev, kar je 7 manj kot prejšnje leto, ko je bilo na voljo 1,2 milijona evrov manj denarja. So pa odskakajoče visoke, najvišje možne zneske prejele prav navedene velike medijske hiše.

Ob teh so na Ministrstvu za kulturo Aste Vrečko poskrbeli še za nekatere provladne medije, kot je denimo državni Siol (34.000 €), ki ga je pravkar še strožje pod okrilje vzel krog svežega Siolovega kolumnista, in hkratnega “varnostnega operativca” SDH, Damirja Črnčeca, ali Odlazkov Necenzurirano (42.750 €), kjer urednikuje mož direktorice vladnega urada za komuniciranje, Primož Cirman. Še več tega najdemo v finančno bolj podprtem področju B z radijskimi in televizijskimi programi posebnega pomena, kjer se delijo zneski okoli 100 tisoč evrov po mediju. Iz tega je dobršen kos pogače odrezan medijem iz skupine Martina Odlazka, v kateri je zaposlena tudi donedavna sekretarka Gibanja Svoboda, Vesna Vuković.

Med prejemniki državnih sredstev za medije je izstopajoče število različnih manj znanih zavodov iz miselnega kroga Levice ali pa aktivistov Glasu ljudstva, med katere denimo sodi letošnji in lanski prejemnik, društvo Asociacija. Med desno, oziroma konservativno profiliranimi mediji v področju A praktično ni nobenega prejemnika državnega sofinanciranja, niti medijske hiše Družina, ki sredstva iz tega naslova običajno prejme. Kot medij posebnega pomena na področju B je iz konservativnega miselnega kroga državno sofinanciran le Radio Ognjišče v višini 114 tisoč evrov.

Politika bi medije še bolj podmazala, novinarje pa brcajo skozi vrata

Ambicija vladne politike je, da z novelo Zakona o medijih državna sredstva za medije dvigne na 8 milijonov, pri čemer pravila prikrajajo predvsem v smeri še dodatnega sofinanciranja velikih tiskanih medijev, ki izgubljajo bralce in se v digitalnem svetu ne znajdejo najbolje.

Prav na ambicijo politike, da medije, oziroma njihove lastnike, z razdeljevanjem davkoplačevalskega denarja še bolj priklene nase, pa opozarjajo številni medijski strokovnjaki različnih svetovnih nazorov. Dekan Fakultete za uporabne družbene študije iz Nove Gorice, dr. Borut Rončević, ki ta čas predava in raziskuje na Univerzi Troy v Alabami, v novem Zakonu o medijih prepoznava resno grožnjo svobodi govora. Zelo kritičen je tudi profesor novinarstva s Fakultete za družbene vede, dr. Marko Milosavljević, ki meni, da si z njim politika pri lastnikih medijev kupuje naklonjenost pred volitvami. Da gre za škodljiv zakon, ki bi ga bilo potrebno zavrniti, ocenjuje tudi Združenje novinarjev in publicistov, medtem ko so v Društvu novinarjev Slovenije do predloga bolj prizanesljivi.

Lastniki Večera so iz medijskega razpisa od države dobili 95k evrov in vzporedno s tem odpustili 4 novinarje. Podobno na Delu. Po novem medijskem zakonu bi jim država nakazovala še bistveno več davkoplačevalskega denarja. Mislite, da bi bili novinarji kaj manj na udaru?

Oz. v… pic.twitter.com/0JdN7NmC9n

— Rok Čakš (@Rok_DS) April 15, 2025

Kot je Milosavljević opozoril v Odmevih, se po novem zakonu lahko zgodi, da nekdo, ki jutri z zakonom prejme 10 milijonov evrov, naslednji dan po tem spet odpusti novinarje.

In ravno takšnemu vzorcu smo bili priča minule mesece, ko sta časopisni hiši Delo in Večer praktično vzporedno s prejetjem pozitivne odločbe o državnem sofinanciranju programskih vsebin pokazali vrata nekaterim svojim uveljavljenim novinarjem. Delo je ukinilo dopisništvo v Kopru in odpustilo novinarje, Večer pa je ukinil samostojno uredništvo priloge v Soboto in vrata pokazal njenemu uredniku Roku Kajzerju, na cesto pa poslal še 3 druge novinarje. Vse to ob mehkih odhodih, kot so predčasna upokojevanja in podobno ki jih prav tako prakticirajo.

Vladna koalicija se, odklonilnim mnenjem strokovnjakov in Zakonodajno pravne službe državnega zbora navkljub, do nedavnega ni pustila motiti in je zakon potiskala skozi proceduro. Tretje branje naj bi bilo na majski seji, a je prišlo do prestavitve na junijsko. Špekulira se, da se po nedeljskem porazu bojijo novega referenduma. Ministrica za kulturo Asta Vrečko na kritike odgovarja, da je novela Zakona o medijih potrebna za zagotavljanje pravice do celovitih informacij in svobode izražanja v sodobnem medijskem okolju, državno financiranje pa ključno za podporo medijem v času gospodarskih kriz in tehnoloških sprememb.