Nemčija je pod novo vlado kanclerja Friedricha Merza (CDU) in notranjega ministra Alexandra Dobrindta (CSU) močno zaostrila migracijsko politiko. Dobrindt je pred dnevi odredil poostren nadzor na nemških mejah z namenom omejitve nezakonitih prihodov prebežnikov in priseljevanja. Policisti na mejnih prehodih lahko zdaj zavrnejo vstop v državo tudi tistim, ki zaprosijo za azil – odločanje poteka od primera do primera. Vrata ostajajo odprta za nosečnice, ranljive skupine in mladoletne otroke brez spremstva-.
Ukrep predstavlja prelom s politiko odprtih vrat iz leta 2015, ko je takratna kanclerka Angela Merkel odločila, da Nemčija ne bo zavračala prosilcev za azil, tudi če pridejo iz varnih držav. Nemčija se znova sklicuje na zakon, ki dovoljuje zavrnitev vstopa tujcem, če prihajajo iz tretje varne države – kar velja za vse nemške sosede.
Strožji režim je bil ena ključnih predvolilnih obljub kanclerja Merza, zdaj pa se uresničuje z začetkom operativnega izvajanja ukrepov. Po poročanju časnika Bild am Sonntag je nemška zvezna policija v prvih dveh dneh izvajanja ukrepa zabeležila 365 nezakonitih poskusov vstopa v državo. Vstop je bil zavrnjen 286 osebam, med katerimi jih je 19 že na meji zaprosilo za azil. Prijeli so tudi 14 tihotapcev in devet oseb, ki so jih prepoznali kot skrajneže oz. islamiste.
Stranke opozicije so kritične. Na levi ocenjujejo, da ukrep ni v skladu z evropskim pravom, čeprav Merz poudarja, da je, medtem ko bi si v Ale+ternativi za Nemčijo želeki še ostrejše migracijske politike.
Ukrep sproža pomisleke glede skladnosti z evropskim pravom, saj to določa, da se prošnje za azil obravnavajo ne glede na vstopno točko, a Merzova vlada meni, da mora država zaščititi svoje suvereno pravico do nadzora meje. Nekatere sosednje države, med njimi Švico in Poljsko že skrbi, da bo večje število migrantov ostalo na njihovem ozemlju, ker jih Nemčija ne bo sprejela.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki