Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je na ministra za delo Luko Mesca naslovila oster poziv k ponovni presoji odločitve o višini minimalne plače za leto 2026. Napovedani dvig na 1.000 evrov neto je v poslovnih krogih sprožil val zaskrbljenosti, saj delodajalci opozarjajo, da gospodarstvo takšnega bremena brez hudih posledic ne bo zdržalo.
V zbornici ministru očitajo, da je višino minimalne plače določil mimo socialnega dialoga in brez predhodnega posvetovanja s partnerji. Takšno ravnanje označujejo za neracionalno, sploh v času šibke gospodarske rasti.
Glavni strah trgovcev je povezan s konkurenčnostjo. Ker podjetja po njihovih besedah nimajo več notranjih rezerv, se bo višji strošek dela neposredno prelil v višje cene blaga in storitev. To bi lahko sprožilo nevaren krog: višje cene bodo slovenske kupce pregnale v tujino, podjetja pa prisilile v selitev proizvodnje in storitev izven meja Slovenije.
TZS opozarja, da dvig minimalne plače ne vpliva le na najnižje prihodke, temveč ustvarja pritisk na dvig vseh plač. Če se ostale plače ne uskladijo, pride do t. i. “uravnilovke”, ki deluje destimulativno na zaposlene. Poleg tega bi takšen dvig močno obremenil državni proračun, ki se že zdaj sooča z napovedanim primanjkljajem v višini 2,1 milijarde evrov.
Zbornica v svojem pozivu izpostavlja tudi primerjavo s sosednjo Hrvaško. Medtem ko bo hrvaška minimalna plača v letu 2026 znašala 1.050 evrov bruto, je slovenska že v letu 2025 znašala 1.277,72 evra bruto. Z novim predlogom bi bila slovenska minimalna plača od hrvaške višja za skoraj 42 odstotkov, kar postavlja slovenska podjetja v izrazito slabši konkurenčni položaj.
Namesto “drastičnih ukrepov” TZS ministru predlaga, naj pri določitvi višine za leto 2026 raje upošteva stopnjo inflacije in realne gospodarske napovedi. Hkrati opozarjajo na nujnost spremembe sistemske ureditve, saj bi morala biti višina plače znana že oktobra, da bi podjetja lahko pravočasno načrtovala svoje stroške.
Komentirajo lahko naročniki