Golob na romanju v Dražgoše sporoča, da bi rad vodil novo Osvobodilno fronto proti obratu v desno

Po tem, ko se je pred dnevom samostojnosti in enotnosti prvič udeležil maše za domovino, je premier Robert Golob ta teden na partizanski romarski poti. Najprej včeraj na Osankarici, danes pa še v Dražgošah. Sporočilo pa je v obeh primerih podobno: dviguje se fašizem, oni pa so tisti, ki pred njim lahko ubranijo Slovenijo.

Golob je nakazal, da si želi voditi novo »osvobodilno fronto« v katero želi zmamiti dobršen del slovenske družbe in političnega telesa, čemur je tudi namenjeno prihajajoče torkovo kosilo političnih veljakov, ki jih Golob vidi kot zaveznike.

Druga nedelja v januarju je že desetletja rezervirana za slovesnost v Dražgošah, kjer se spominja junaštev Cankarjevega bataljona na prehodu iz leta 1941 v 1942. Partizani so tik pred novim letom prišli v vas, da bi se umaknili pred Nemci, v vasi razglasili Dražgoško republiko sredi okupacije Tretjega rajha in vaščanom obljubili, da jih bodo varovali. Vaščani so jih sicer prosili, naj se umaknejo in ne izzivajo okupatorja, ker bo vasi to prineslo nesrečo.

Ko se je okupatorska vojska približala vasi, pa so se »junaško« umaknili in zbežali na Jelovico, vaščane pa prepustili na milost in nemilost okupatorjevi vojski, ki je pobila 41 domačinov, vas pa požgala.

Če želiš na levi kaj veljati, ne smeš manjkati v Dražgošah

Popoln partizanski fiasko se zadnja leta vse bolj mitizira in pridobiva na politični veljavi. Na levem političnem polu praktično ne veljaš kaj dosti, če leta ne začneš z romanjem v Dražgoše, kjer tudi osrednji govorniki postajajo vse bolj izpostavljeni predstavniki političnega življenja. Če so bili prej to zgodovinarji in igralci partizanskega miljeja, kot sta Lara Jankovič (2018) in Martin Premk (2017), zdaj sicer poslanec Svobode, so se po Milanu Kučanu, ki je dal usmeritve za volitve leta 2022 na osrednjem govorniškem odru nato zvrstili Borut Sajovic, Matjaž Nemec in Urška Klakočar Zupančič.

Letos pa je kombo govorov obeh obeležitev tega vikenda pripadel premierju Robertu Golobu, ki se na tak način ustoličuje kot vodilni politik, ki bo v Sloveniji skrbel za »tekovine revolucije«. Namigom se je celo Kučan danes pri vprašanjih novinarjev, izognil. Golob pa je bil danes v Dražgošah bistveno bolje razpoložen pred bistveno večjo množico, kot včeraj na Osankarici, ki sicer manj deli slovenski narod kot Dražgoše.

Lepo vreme je, z izjemo predsednice Nataše Pirc Musar, ki običajno manjka na govorih Roberta Goloba, v Dražgoše poleg preko 600 organiziranih pohodnikov iz osmih smeri, ki dogodku še dodatno dajejo podobo verskega romanja, privabilo praktično vse koalicijske politike. Med ministrsko ekipo je manjkal finančni minister Klemen Boštjančič, med vidnejšimi politiki pa ni bilo videti Vladimirja Prebiliča, in pa najbolj znamenitega prestopnika Mateja Tašnerja Vatovca.

Nova osvobodilna fronta

Med osrednjimi poudarki izstopa poudarjanje enotnosti in skupnosti v boju proti tistim, ki nas preizkušajo. »Prav zato je bila ključ uspeha osvobodilne fronte enotnost med različnimi družbenimi in političnimi skupinami. Od zapriseženih komunistov, narodno zavednih posameznikov, pa tudi do iskreno verujočih ljudi. Prepogosto namreč pozabljamo, da je bila tudi glavnina slovenskih katoličanov in številni duhovniki ponosni del partizanskih bojnih sil. Mnogi partizani so umirali z molitvijo na ustih in rdečo zvezdo na kapi.«

Dogajanje izpred 84 let, kjer, tako Golob, ni bilo izdajalcev, naveže na sodobnost. »Svet se vrti hitreje kot kadarkoli do zdaj. Poganjajo ga avtoritarci in stranke skrajne desnice. Gibanja, za katere smo mislili, da so mrtva, so vstala. Marsikje so na oblasti. In kar je najbolj zaskrbljujoče. Do moči so prišla po demokratični poti.« Ob tem jasno pove, da je motiviran, da nadaljuje delo v koaliciji na katero je ponosen, »povezani za dobrobit javnosti in javni interes.«

Čeprav nikoli ne omeni predsednika največje opozicijske stranke, na več koncih nakaže, da želi tudi prihajajoče volitve zapeljati na tematiko antijanšizma, ki ga smatra kar kot antifašizem oz boj proti neonacizmu. »Poskušajo nas prepričati, da smo bili Slovenci pod brizganjem vodnega topa bolj svobodni, kot smo danes. In da bi bili z na novo napisano zgodovino bolj povezani. Naj jim sporočimo: Nikoli vam ne bo uspelo.«

Kučan, Janković, Golob, Žavbi in zvezda, nadvse podobna satanistični

Pričakovano v Dražgošah ni manjkal prvi predsednik republike Slovenije Milan Kučan, ki pa je bil tokrat v izjavah za medije precej skop in se nanašal predvsem za zgodovinsko-mitološke vidike dražgoške bitke. Glede slovenske politike pa je poudaril skupnost in pokritiziral enotnost. »Enotnost mi ne pomeni nič. Skupnost je tisto, o čemer bi morali o slovenski politiki razmislit.« Glede prihajajočega političnega kosila, ki ga je sklical Golob, pa je dejal le, da upa, da bodo dobro jedli in se kaj dogovorili, »za namigovanja pa sem že prestar«.

Ceremonialno je imel večjo vlogo kot Kučan Zoran Janković, ki je ves čas spremljal Roberta Goloba. Izrazil je tudi željo, da Golob ostane predsednik vlade, v skladu z vladno retoriko je tudi minimiziral prestop Mateja Tašnerja Vatovca, pohvalil pa Golobovo politično kosilo.

Glede slednjega je manj drame delal predsednik SD Matjaž Han, ki se je v Dražgoše podal, kot pravi brez »politike v ozadju.« sem jih vodijo osnovne vrednote stranke. Glede kosila z Golobom pa pravi, da še ni razmišljal, s kakšnim sporočilom se tja odpravlja.

Na dogodku je vidno uživala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki se je ves čas oklepala svojega novega partnerja Bora Zuljana. Da je bil ves čas na vidnem mestu blizu Goloba, pa je skrbel tudi namestnik vodje poslanske skupine Svoboda Lenart Žavbi.

Pri ritualnih slovesnostih kot je današnja v Dražgošah, je tudi mesto v procesiji pomembno. Pa tudi simbolika. Letošnji modni artikel je bila rdeča zimska kapa z napisom Zmaga. Srednji A je bil sicer zamenjan z zvezdo, ki je po obliki presenetljivo spominjala na simbol satanizma (z edino razliko, da je bila usmerjena navzgor, ne navzdol). Verjetno sicer bolj neposrečen oblikovalski produkt, ki pa zgolj utrjuje »versko« naravo dogodka.