Mandat vlade Roberta Goloba je zaznamovalo močno povečanje izdatkov za zdravstvo, a dostopnost do storitev se ni izboljšala kot v analizi javno dostopnih podatkov ugotavljajo Finance. Podatki ZZZS kažejo, da se je javna zdravstvena blagajna v štirih letih skoraj podvojila: iz 3,5 milijarde evrov v letu 2021 na skoraj sedem milijard evrov v 2026. Glavni razlog so višje plače zdravnikov in medicinskega osebja (posledica plačne reforme javnega sektorja) ter vključitev novih storitev, kot so dolgotrajna oskrba in dopolnilno zavarovanje v obvezno. Povprečna plača zdravnikov v javnem sektorju je v 11 mesecih 2025 dosegla 5.654 evrov bruto, pri najbolj plačanih pa celo več kot 23.000 evrov; plače medicinskih sester in babic so se povečale za skoraj 46 odstotkov.
Kljub velikim izdatkom pa dostop do storitev ostaja omejen. Decembra 2025 je bilo v bolnišnicah in specialističnih ambulantah 5.431 zdravnikov, od tega je 87 odstotkov delalo le pri javnih izvajalcih, 7 odstotkov le pri zasebnih s koncesijo, 6 odstotkov pa oboje. Vlada se je osredotočila predvsem na “ločevanje javnega in zasebnega zdravstva”, kar je po podatkih analitikov dalo majhen učinek na dostopnost.
Veliko Slovencev ostaja brez osebnega zdravnika, konec januarja 2026 kar 139.444 ljudi, kar je za skoraj 28 odstotkov več kot konec 2021. V nekaterih občinah, denimo Tolminu, je brez zdravnika slaba tretjina prebivalstva.
Hkrati so čakalne vrste, kljub manipulacijam z metodologijo štetja, višje kot ob začetku mandata. Število vseh čakajočih na zdravstvene storitve je zraslo za 15 odstotkov, število predolgo čakajočih pa je po januarskih podatkih 91.578. Golob je v medijih začel govoriti o “namišljenih čakalnih vrstah”, čeprav realno stanje kaže povečano čakanje.
Naraščajoči absentizem in dolge bolniške še dodatno obremenjujejo sistem. Kljub omejitvam nadomestil in nadzoru ZZZS ostajajo bolniški staleži visoki: konec 2025 je bilo več kot 32 tisoč ljudi na bolniški nad 45 koledarskih dni, skoraj 10 tisoč pa več kot eno leto.
Analiza kaže jasno: Golobova vlada se je osredotočila na ločevanje javnega in zasebnega zdravstva in “digitalizacijo čakalnih vrst”, a za pacientov dostop do zdravnika in krajšanje čakalnih dob je ostal velik problem. Celotna analiza z grafi in prikazi na Finance.si .
Komentirajo lahko naročniki