Tako se kupuje medijski vpliv pred volitvami: 83 milijonov za kolumno žene predsednika vlade, Tine Gaber Golob

Božično novoletni prazniki so tisti čas v letu, ko se ustavimo, umirimo, preživimo sproščene dneve v krogu svojih najbližjih in razmišljamo o iztekajočem se letu ter prihajajočem novem. Prazniki pa so hkrati tudi čas, ko se porabljajo zadnji milijoni iz proračuna iztekajočega se leta in, ob zmanjšani pozornosti javnosti, podpisujejo pogodbe, ki bi sicer dvignile več prahu.

Tokrat pa ne gre samo za denar, pač pa tudi, morda celo primarno, medijski vpliv. Le dan po podpisani pogodbi o dragi obnovi predora Karavanke, se je medijska hiša v lasti istega lastnika kot je izvajalec del v predoru, okrepila za novo kolumnistko – ženo predsednika vlade Tino Gaber Golob.

Predor Karavanke bo po seriji zamud na slovenski strani in kopici aneksov odprt v začetku marca 2026. Ravno prav za rezanje trakov tik pred volitvami. Vmes se je tudi krepko podražil, z 98,5 milijona evrov na 114,9 milijona evrov.

A promet tudi marca še ne bo stekel po obeh ceveh predora. Po odprtju druge cevi namreč sledi prenova prve, ki bo trajala še do konca leta 2028. In če je bilo za osnovno celo 98,5 milijona evrov predvideno, da se predor (oz. njegov del na slovenski strani meje) prevrta in zgradi v celoti, je le 5 let kasneje podpisana cena prenove že izvrtanega predora –  82,5 milijona evrov.

Pogodbo je, tako kot večino aneksov na drugi cevi, podpisal direktor DARSa Andrej Ribič, pred tem direktor Elektra Ljubljana in vodja volilnega štaba Gibanja Svoboda za parlamentarne volitve 2022. Glede na izkušnje z drugih projektov DARS-a pa podpisana cena skoraj zagotovo še ni končna. Pri projektih pod roko Ribiča namreč običajno pride tudi do aneksov (v primeru gradnje poslovne stavbe DARS skoraj za polovico vrednosti projekta).

Lastniku zrihtaš državni projekt, oni pa dajo kickback v obliki predvolilnega PR-ja. Čudovita družbenopolitična ureditev. Sam ne se čudit, zakaj sta Golob in Zoki bogata, vsi ostali pa čedalje revnejši. https://t.co/82hANhLmAk pic.twitter.com/xT2lf05JGM

— Vasja (@VasjaBocko) December 31, 2025

Tina Gaber Golob nam sporoča, kako trdo delata z možem, da žal ne bosta dočakala 140 let, kot galapaške želve

Podpisu pogodbe (29.12.) pa je že dan pozneje sledila okrepitev revije Ona plus z novo kolumnistko. 30.12. je namreč izšla prva kolumna Tine Gaber Golob. Premierjeva žena razmišlja o ciljih iz leta 2025 in ugotavlja, da se bosta morala z možem malo umiriti, če bosta, tako kot galapaške želve, želela dočakati 140 let življenja.

Volilna kampanja je pred vrati in ključno je loviti v bazenu volivcev, ki politike redno ne spremljajo, berejo pa bolj sproščene vsebine oz. poslušajo temu primerne radijske postaje. Na videz nepolitična vsebina o stresu v življenju daje zelo jasno politično sporočilo državljanom, kako premier gara, kaj gara, žrtvuje leta svojega življenja s stresnim delom premierja v korist državljanov. Zapakirano v »lifestyle« kolumno.

Da ja kdo izjemnega pisanja premierjeve soproge ne bi zgrešil, so jo pri Ona plus prijazno odklenili za vse bralce, čeprav so sicer vse njihove kolumne dostopne samo naročnikom.

Dobili Tino, izgubili Ksenijo Benedetti: »To je spodkopavanje standardov«

Prav slednje je bilo kaplja čez rob za drugo dolgoletno kolumnistko One plus. Po sedmih letih pisanje za to Delovo revijo zaključuje nekdanja dolgoletna vodja protokola Republike Slovenije, Ksenija Benedetti. Z nastalim konceptom po tej uredniški odločitvi se »vsebinsko in vrednostno ne more več poistovetiti.« Takšna izbira kolumnistke, tako Benedettijeva, »spodkopava standarde, ki bi jih moral resen in vpliven medij dosledno varovati.« Dejstvo, da je med vsemi kolumnami na spletu odklenjena samo od Tine Gaber, pa po mnenje Benedettijeve “kaže na določen namen, ki zame ni več sprejemljiv.”

Delo že dalj časa zelo uslužno vladi

Da je medijska avtonomija največjega dnevnega časopisa v državi že močno omajana ne nakazuje le sprejem premierjeve žene med kolumnistke priloge tega časopisa tik pred volitvami, pač pa tudi več naslovnic. Denimo že znana v ponedeljek po referendumu o umetniških pokojninah, ki ga je vlada kolosalno izgubila, največji politični časnik pa referenduma na naslovnici ni niti omenil. Naslovnico  je namesto tega krasil velik hamburger in članek o vdoru ameriške kulture v Slovenijo.

Dan pred božičem je Delo prikazalo gospodarsko rast Slovenije v zadnjih štirih letih in ob tem dodalo projekcije Banke Slovenije za prihodnja leta. Medtem ko je gospodarska rast pod Golobom sicer strmo upadla, z 2,7 odstotka v letu 2022 na predvidoma 1 odstotek v letu 2025. A tudi ta 1 odstotek je še vedno projekcija in kaj lahko da bo gospodarska rast še nižja. A brez skrbi, za prihodnja leta se znova obeta višja, Delo bralcem vliva upanje.

Kakšna cenena propaganda !! Čez cel Golobov mandat padanje gospodarske rasti, ampak naslov pa napoveduje svetlo prihodnost. Ki je itak samo napoved in v resnici lahko rast pada še naprej, če bomo trapasto volili.

Ne zaničujete jih dovolj. pic.twitter.com/A62xt7KRZz

— Žiga Turk (@ZigaTurk) December 23, 2025

Ob tem velja omeniti tudi, da Tina Gaber Golob še zdaleč ni apolitična kolumnistka. Ne le, da je žena aktualnega premierja, omenja se celo, da namerava celo kandidirati na naslednjih parlamentarnih volitvah na listi Gibanja Svobode. Slednje sicer ni še povsem zagotovoljeno, a neuradno naj bi jo zanimal okraj Ljubljana Šiška 3. Gre za okraj, v katerem je znotraj tretje volilne enote (Ljubljana-center) Gibanje Svoboda dobilo največji delež glasov. V tem okraju je bila na zadnjih volitvah sicer izvoljena Urška Klakočar Zupančič.

Sledi denarju

Kolektor CGP, ki je, tako kot Delo mediji, v lasti Stojana Petriča, pa ni uspešen le pri prenovi Karavank. Gradnja 2. tira železniške proge Divača – Koper je namreč prihodke iz državnih virov v zadnjih štirih letih namreč več kot podvojila.

V poslih z državo je Kolektor CGP prejel v zadnjih štirih letih preko pol milijarde evrov nakazil iz državnih virov, od tega dobro polovico 327 milijonov od podjetja 2 TDK. Za primerjavo, v letih 2018-2021 je bil skupen znesek več kot pol nižji, 217 milijonov.

Dobro se napajajo tudi Delo mediji. V štirih letih med 2022 in 2025 so prejeli za 7,5 milijona evrov izplačil iz javnih sredstev. Za primerjavo, v štiriletnem obdobju med 2018 in 2021 so prejeli za slabih 5,5 milijona nakazil iz javnih virov. Pri tem niti še ne upoštevamo dodatnih milijonov za medije, ki jih z medijskim zakonom prinesla vlada Roberta Goloba, saj le ti še niso bili izplačani.

Ne gre spregledati niti dejstva, da je denimo državni DARS pod Andrejem Ribičem več kot potrojil proračun za medijski zakup s 150.000 evrov na 500.000 evrov.

Pomagajte nam ustvarjati kapitalsko in in politično neodvisen medij in nas podprite s sklenitvijo naročnine. Za manj kot 5 € mesečno dobite dostop do premium vsebin – od specialnih Safarijev samo za naročnike, do dodatnih komentarjev, poglobljenih člankov in analiz. Več tukaj.