Mjanmar, ki ga vodi vojaška hunta, povezana s Kitajsko, že desetletja sistematično zatira muslimansko manjšino Rohinge. Ti suniti so od leta 1982 brez državljanstva, obravnavani kot ilegalni migranti iz Bangladeša. Njihovo trpljenje, ki ga Združeni narodi in organizacije, kot sta Amnesty International in Human Rights Watch, označujejo za genocid, ostaja v senci bolj medijsko izpostavljenih konfliktov, kot je Gaza, za +Portal piše Dejan Steinbuch.
Rohinge v pokrajini Rakhine doživljajo diskriminacijo, množične poboje, posilstva in požige vasi, kar je po letu 2017 preraslo v etnično čiščenje. Mjanmarska vojska je z genocidnim namenom pregnala milijon Rohingov v Bangladeš, kjer je zrastlo največje begunsko taborišče na svetu, Kutupalong. Med 25.000 in 30.000 ljudi je bilo ubitih, preostali pa živijo brez pravic do izobrazbe, zdravstva ali zaposlitve. Bogastvo Rakhina, ki privlači kitajske investitorje, je eden od razlogov za to politiko iztrebljanja.
Mednarodna skupnost, vključno z ZN, je obsodila zločine, a Varnostni svet zaradi veta Kitajske in Rusije ne ukrepa. Mednarodno kazensko sodišče je Burmi naložilo zaščito Rohingov, a brez konkretnih posledic. Argentina je letos izdala zaporni nalog za člane hunte in celo Aung San Su Či, ki ni zaščitila manjšine.
Medtem ko Izrael zaradi Gaze doživlja mednarodni pritisk, Burma ostaja nekaznovana, Rohinge pa počasi izginjajo. Svetovna hipokrizija in dvojni standardi puščajo to tragedijo v pozabi, medtem ko se zgodovina jugovzhodne Azije ponavlja.
Rohingya refugees are clear: they want to go home, if & when circumstances allow.
Our Asst. High Commissioner @RaoufMazou is in 🇧🇩to remind the world that after 8 years in exile, cont’d support for Rohingya is needed & the responsibility for safe return lies with Myanmar. pic.twitter.com/CkeYo8ynjN
— UNHCR in Bangladesh (@UNHCR_BGD) August 25, 2025
Komentirajo lahko naročniki