Kitajska tiho gradi alternativne poti za izvoz blaga v Evropo, ki obidejo Južnokitajsko morje, da bi zmanjšala napetosti z ZDA in njihovimi zaveznicami. V središču teh prizadevanj je gorsko mesto Chongqing, ki je postalo pomembno središče kopenske trgovske poti, za katero nekateri pravijo, da bi lahko postala novi Sueški prekop, poroča Euronews.
Chongqing, ki povezuje jugovzhodno Azijo, vključno z Vietnamom in Singapurjem, z državami Evrope, kot sta Nemčija in Poljska, upravlja na stotine pošiljk dnevno z visokohitrostnimi tovornimi vlaki. Kopenska pot skrajša čas dostave za 10–20 dni v primerjavi s tradicionalnimi morskimi potmi, hkrati pa poenostavlja carinske postopke. Leta 2023 je uvedba hitrega vlaka ASEAN čas pošiljanja med Hanojem in Chongqingom zmanjšala na samo pet dni, kar omogoča dostavo v Evropo v manj kot dveh tednih.
Mesto ni le strateško locirano, temveč je tudi proizvodna velesila, saj izdeluje tretjino svetovnih prenosnikov, je ključna baza za električne avtomobile in izvozni center za četrtino kitajskih avtomobilov.
Poleg logističnih prednosti ima projekt tudi geopolitične razsežnosti. Trgovinska vojna z ZDA in pandemija covida-19 sta razkrili ranljivost pomorskih oskrbovalnih verig, medtem ko vojna v Ukrajini in zasegi kitajskih pošiljk leta 2023 povečujejo tveganja poti čez Rusijo. Zato Peking spodbuja razvoj “srednjega koridorja” prek Kazahstana in Kaspijskega jezera, da bi se izognil Rusiji in morskim ožinam.
Kljub obetom se Kitajska sooča z izzivi, kot so carinski zastoji, visoki stroški, slaba infrastruktura in finančna vzdržnost. A če bo Chongqing uspel, bi lahko postal model za prihodnje kitajske logistične in geopolitične strategije.
Komentirajo lahko naročniki