Evropska okoljska agencija (EEA) je Ljubljano julija uvrstila na 709. mesto po kakovosti zraka med evropskimi mesti, kar pomeni, da je zrak bolj kot v prestolnici onesnažen le še v 52 mestih EU.
Lestvica, ki jo EEA pripravlja v okviru pregledovalnika kakovosti zraka, kaže poslabšanje v primerjavi z lani, ko je Ljubljana zasedla 310. mesto med 372 mesti – kar pa je med drugim posledica razširjene lestvice preučevanih dejavnikov.
Kaj vse vpliva na kakovost zraka ter kakšne so posledice za zdravje?
Ljubljanski župan Zoran Janković je takrat izrazil dvom o rezultatih, saj naj bi podatki Agencije za okolje (Arso) kazali drugačno sliko. »Ne vem, od kod dobijo podatke. Arsovi podatki so javni,« je dejal in zahteval dodatna pojasnila. EEA je pojasnila, da uporablja podatke treh Arso merilnih postaj, obdelane po enotni evropski metodologiji za obdobje 2023–2024, pri čemer izključuje ekstremna nihanja, kot so tista ob začetku kurilne sezone.
Jankovič je trdil, da je zrak v Ljubljani vsako leto boljši, in da izvajajo številne ukrepe na področju okolja. Na EEA so se strinjali, da se kakovost zraka skozi leta izboljšuje. A pri tem so opozorili, da čeprav se trend onesnaževanja z delci PM 2,5 zmanjšuje, koncentraciji dušikovega dioksida in ozona rahlo naraščata. Ljubljana pa se je po empirični oceni EEA v najvišjo kategorijo uvrstila z vidika tveganja umrljivosti zaradi onesnaženosti zraka.
PM 2,5 pomeni delce s premerom 2,5 µm ali manj. Ti delci nastajajo predvsem pri zgorevanju trdnih goriv za ogrevanje gospodinjstev, industrijskih dejavnostih in cestnem prometu). Tako kot PM 10 lahko izvirajo tudi iz naravnih virov in se tvorijo v ozračju. K njihovemu nastanku pomembno prispevajo emisije amoniaka iz kmetijstva.
Koncentracije PM 2,5 nad letno mejno vrednostjo EU so bile opažene v Italiji, Turčiji in večini držav Zahodnega Balkana. Kar zadeva PM 10 , je glavni razlog za stanje v srednji in vzhodni Evropi uporaba trdnih goriv, skupaj s starejšim voznim parkom, lahko preberemo na spletni strani EEA.
Po dveh mesecih čakanja je prejšnji teden končno prišlo do sestanka med ljubljanskim županom, predstavniki Agencije za okolje in ljubljanskim oddelkom za varstvo okolja. Arso je županu zagotovil, da so podatki EEA verodostojni, saj jih Evropski okoljski agenciji posreduje ravno ARSO.
Arso je opozoril, da je onesnaženje regionalni problem jugovzhodne Evrope, kjer so pogoji manj ugodni kot v severni ali srednji Evropi. Slabše od Ljubljane so se odrezala predvsem mesta, kot so Zagreb, Benetke, Trento in več severnoitalijanskih mest, na dnu lestvice pa ostaja Slavonski Brod. Stockholm, Reykjavik in Helsinki so se medtem uvrstili na vrh lestvice EEA.
Kaj vse vpliva na kakovost zraka?
Naročniška vsebina
Zdravstvene posledice
Naročniška vsebina
Škodljivi učinki so odvisni od trajanja izpostavljenosti. Kratkotrajna izpostavljenost visokim ravnem delcev PM 2,5 lahko povzroči težave z dihali in poslabša astmo, medtem ko dolgotrajna izpostavljenost poveča tveganje za kronične bolezni, kot so rak in srčne težave. Za nekatere onesnaževalce pa varne ravni sploh ne obstajajo.
Komentirajo lahko naročniki