Z 19. decembrom je v Sloveniji začel veljati Zakon za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-2), ki prinaša največje spremembe na področju študentskega dela, prehrane in štipendiranja v zadnjih letih. Zakon, ki ga je pripravila Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), je državni zbor soglasno sprejel že novembra, njegovi učinki pa so po navedbah pripravljavcev namenjeni izboljšanju socialne varnosti študentov.
Med najbolj opaznimi novostmi je zvišanje subvencije za študentsko prehrano na 5,05 evra na obrok, pri čemer se bo ta znesek odslej vsako leto usklajeval z rastjo cen življenjskih potrebščin. Študenti bodo po novem prejeli bon za vsak koledarski dan v mesecu, ne več zgolj za delovnike, kar pomeni, da jih bo denimo januarja namesto 20 kar 31. Uporaba bonov se hkrati podaljšuje do polnoči, tudi ob koncih tedna.
Spremembe so predvidene tudi pri študentskem delu. Zakon uvaja ugodnejši izračun minimalne bruto urne postavke, saj se povprečna mesečna delovna obveznost za izračun znižuje s 174 na 165 ur. To pomeni višjo urno postavko, čeprav bo njen natančen znesek določen šele ob naslednji spremembi minimalne plače.
Na področju štipendiranja zakon prinaša večjo prožnost. Študenti bodo lahko prejemali štipendijo tudi v absolventskem letu na prvi in drugi stopnji, starši študenti pa bodo upravičeni do dodatnega leta štipendiranja. Rok za zaključek študija brez vračila štipendije se podaljšuje do 31. oktobra.
Na ŠOS zakon ocenjujejo kot pomemben korak naprej, a opozarjajo, da nekatera ključna vprašanja ostajajo odprta, med njimi zdravstveno zavarovanje na podlagi statusa študenta ter brezplačen javni prevoz. Kritični glasovi iz dela študentske javnosti pa dodajajo, da višje subvencije v praksi ne pomenijo nujno cenejših obrokov, saj jih ponudniki pogosto spremljajo z višjimi cenami.
ZUPŠ-2 tako prinaša konkretne izboljšave, hkrati pa odpira vprašanje, ali bodo te dolgoročno res razbremenile študentski vsakdan ali zgolj sledile rasti življenjskih stroškov.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki