Nepričakovane položnice za dolgotrajno oskrbo: tudi za mame-gospodinje in druge brez dohodkov

Medtem ko se vlada hvali, kako je z vzpostavitvijo dolgotrajne oskrbe znižala položnice starostnikom, ki bivajo v domovih starejših, so javnosti praktično zamolčali, da ta znižanja padajo tudi na pleča ljudi, ki so povsem brez dohodkov. Gospodinje, brezposelni in upokojenci brez pokojnin so med tistimi, ki jih je januarja doletel šok – prejeli so poračun za pol leta prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Celo v uredništvu smo, ko smo dobili v vpogled primer položnice, sprva mislili, da gre za posamezen primer, pri katerem je prišlo do administrativne napake. A sistem je zasnovan tako, da se prispevek za dolgotrajno oskrbo, in sicer v višini enega odstotka četrtine povprečne bruto plače, pobira tudi od ljudi brez kakršnih koli dohodkov. »To je odiranje ljudi, ki nimajo lastnih dohodkov, bi lahko grobo rekli,« ocenjujejo v Družinski pobudi.

Nižje položnice oskrbovancev domov za starejše so januarja prišle z velikim pompom. Bistveno manjši pomp je bil ob dejstvu, da so zaradi zamud pri vzpostavitvi informacijskega sistema zaposleni v domovih starejših garali praktično čez božične praznike, da so v sistem, ko je naposled bil vzpostavljen, vnesli čim več varovancev, da so le ti januarja lahko dejansko prejeli nižje položnice.

Praktično povsem mimo javnosti pa je bila po Sloveniji januarja razposlana še ena serija položnic. Tistih s poračuni prispevka za dolgotrajno oskrbo za pol leta, od julija do decembra 2025.

Gospodinja in študentka brez prihodkov dobili položnico

Zavod za zdravstveno zavarovanje na poizvedovanje ene od prejemnic položnice pojasnjuje, da »Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) določa, da se prispevek za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo pobira v istem postopku in na isti način, kot je določen za pobiranje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.«

A temu v resnici ni tako. Tako študentka, ki je bila med julijem in decembrom en mesec brez statusa, kot gospodinja, ki je pustila službo, da skrbi za otroke, sta zdravstveno zavarovani po svojih starših oz. možu in zdravstvenega zavarovanja ne plačujeta sami. Dolgotrajno oskrbo, pač.

Zakon o dolgotrajni oskrbi namreč ne predvideva zgolj, da prispevek za dolgotrajno oskrbo plačujejo zaposleni in delodajalci (vsak po 1 % od bruto plače zaposlenega), upokojenci (1 % od neto pokojnine) in samozaposleni (2 % od dobička). Pri zavezancih brez dohodkov je osnova postavljena pri 25 % povprečne  bruto plače v Sloveniji, od česar plačajo 1-odstotni prispevek.

Za posamezen mesec je v drugi polovici lanskega leta to znašalo 5,99 evra na mesec, položnica v višini 35,94 € pa je prišla januarja, saj se pri posameznikih brez dohodkov poračun izvaja na pol leta.

Udarec za matere, ki vzgajajo bodoče plačnike za »naše« pokojnine

Matere, ki so svoje življenje posvetile skrbi za družine in zato pustile službo, so med najbolj ranljivimi skupinami, opozarja ena izmed njih. »Pustila sem službo, da bi opravljala gospodinjenje doma  in skrbela za družino. Posledično sem zdaj brez vseh prihodkov, brez pokojnine, a to me ni obvarovalo novega davka Levice,« je zgrožena ob položnici za skoraj 36 evrov.

»Do 31. avgusta sem se šolala na srednji šoli in bila zdravstveno zavarovana po mami, v mesecu septembru sem bila samo zavarovana in nisem imela nobenih dohodkov, od 1.10.2025 do konca leta pa sem študentka in sem obvezno zdravstveno zavarovana po mami,« pa pove študentka, ki je prejela položnico za 5,99 evrov.

Kot je ugotovila kasneje, se je položnica nanašala na mesec september. A to iz prvotnega dopisa, ki ga je prejela, ni bilo v ničemer razvidno. »Na dopisu ni bilo nobenega datuma, niti, kdaj je bil poslan.« Na dopisu pa piše zgolj, da je enkrat v zadnjega pol leta izpolnjevala pogoje in naštetih nekaj členov zakonov.  Iz dopisa samega tako niti ni bilo mogoče ugotoviti, kdaj je bil poslan, niti, na katero obdobje se sploh nanaša. Prav tako iz dopisa ni razvidno, na podlagi kakšne osnove je ZZZS prišel prav do takšnega zneska. Pojasnila je dobila šele, ko se je obrnila na ZZZS za reklamacijo računa, saj je sprva mislila, da je netočen.

Udarili tudi študentsko delo, a le pri delodajalcih

V septembru, na katerega se je nanašal prispevek omenjena študentka ni imela nobenih prihodkov, je pa v polletju prek študentskega servisa zaslužila vsega skupaj 232,42 evra. In tudi od tega zneska je plačala prispevek za dolgotrajno oskrbo. A ne ona sama. 1 odstotek od bruto študentske postavke se zaračuna na strani delodajalca.

»To je odiranje ljudi brez dohodkov«

Tako gospodinja kot študentka sta vzdrževani družinski članici, po svojem možu oz. starših, kar velja za vsa socialno-d+zdravstvena obvezna zavarovanja, razen za dolgotrajno oskrbo.

»In tudi tukaj bi se moralo enako upoštevati, ker gre za zdravstveno zavarovanje, ki krije zdravstveni del dolgotrajne oskrbe,« so prepričani v Družinski pobudi, kjer ukrep, kot je zastavljen ocenijo z: »To je odiranje ljudi, ki nimajo lastnih dohodkov, bi lahko rekli malo bolj grobo.«

Gre za isto zavarovalnico (ZZZS), pobira se na enak način kot zdravstveno zavarovanje, zato bi moralo biti urejeno enako – torej da bi bili naši sogovornici obravnavani kot zavarovan družinski član, ne pa, da se ljudem brez dohodkov pošilja položnice za, pozor, socialno zavarovanje, še zaključijo v Družinski pobudi.

Kdo je dobil položnico in kdo ne?

Po zakonu o dolgotrajni oskrbi tako prispevka ne plačujejo vzdrževani družinski člani, ki so zavarovani kot družinski člani zavarovanca, če gre za otroke ali pastorke zavarovanca, ki jih ta preživlja, oz. vnuke, brate sestre ali druge otroke brez staršev, ki jih preživlja zavarovanec. Dodatno prispevka za dolgotrajno oskrbo ne plačujejo tujci, ki se izobražujejo v Sloveniji in po njih zavarovani njihovi družinski člani, osebe, zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, ki živijo pri nas, prejemniki pokojnin, in družinski člani zavarovanca, ki živijo v tujini in so njihova zdravstvena zavarovanja predmet meddržavnih pogodb.

Zavezanci, ki so dolžni plačati prispevek za dolgotrajno oskrbo, pa so tako tudi vzdrževani družinski člani, ki so zdravstveno zavarovani po zavezancu (zakonci ali starši), brezposelni, upokojenci, ki nimajo pokojnine (ker so bili denimo gospodinje brez delovne dobe). Mnogi med njimi se tega niso niti zavedali, saj so na ZZZS namreč zavedeni kot »drugi zavezanci, ki niso zavarovanci na podlagi ZDOsk-1.«