V Sloveniji je uradno objavljenih le tretjina podatkov o čakajočih na zdravstvene storitve – NIJZ na svoji spletni strani prikazuje le omejen nabor podatkov, medtem ko celovite številke prejema zgolj ministrstvo za zdravje. Tako danes piše portal Finance, ki vse skupaj ponazarja s številkami.
Javnost tako zavajajoče za 9. julij 2025 vidi, da je predolgo čakajočih 80.402, dejansko pa je takih več kot 271.000. Skupno število čakajočih na vse storitve presega 1,6 milijona, kar pomeni, da je dejanski obseg problema skoraj petkrat večji, kot se javno prikazuje. Kar danes razkrivajo Finance, pa ni prvi primer zavajanja javnosti, saj so na ministrstvu že marca potvarjali številke o nedopustno čakajočih, kar so takrat ostro kritizirali v združenju Mladih zdravnikov.
Največja razlika, pišejo na Financah, je pri podatkih o prvih kurativnih pregledih: javno je objavljeno, da predolgo čaka okoli 44.000 ljudi, a interni podatki NIJZ kažejo, da jih je več kot 148.000. Takšna netransparentnost ni nova praksa – vsi dosedanji ministri so se srečevali z neurejenimi čakalnimi seznami, mnogi so napovedovali “čiščenje” podatkov, vendar do resnih sprememb ni prišlo. Zadnje tedne število predolgo čakajočih celo znova narašča.
Marca letos je ministrstvo obljubilo, da bo v nekaj tednih začelo objavljati podatke za vse vrste prvih pregledov, a se to ni zgodilo. Zdaj pravijo, da dodatnih podatkov ne bodo objavili, ker bi lahko povzročili »zmedo«. Hkrati priznavajo, da niti sami ne vedo natančno, kaj vse spada pod definicijo »prvega pregleda«, kar še dodatno kaže na kaos pri vodenju čakalnih seznamov in razumevanju podatkov.
Ministrstvo sedaj napoveduje nov digitalni projekt za spremljanje naročanja in čakalnih vrst, a bi se ta lahko uresničil šele po koncu mandata, kar pomeni prelaganje odgovornosti na prihodnjo vlado. Ocenjuje se, da vlada namerno prikriva resnične številke, da ne bi dodatno jezila volivcev. Jasno je, da ni predolgo čakajočih “samo” 80.000, kot trdi vlada, ampak jih je več kot 270.000, kar je dejanski razsežnosti problema veliko bližje.
Če podaljšaš čas nedopustno čakajočih, potem lahko prikažeš padanje čakajočih
Že marca so mladi zdravniki razburjeno kazali na podatke ministrstva, ki se je takrat kitilo z zmanjšanim številom čakajočih v zdravstvu. V ozadju jeze zdravnikov je bilo odkrito sprenevedanje in potvarjanje podatkov, saj je ministrstvo za zdravje 19.7.2024 sprejelo nov Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, v katerem je najdaljšo dopustno čakalno dobo za “zelo hitro” podaljšalo iz 14 na 30 dni, za nekaj izbranih storitev z najdaljšimi čakalnimi dobami pa kot dopustno čakanje določilo eno leto.
Takrat so v organizaciji Mladi zdravniki absurd potvarjanja številk prikazali z zelo nazornim primerom: “Predstavljajte si, da se delavci pri temperaturah nad 25°C pritožujejo, da jim je vroče. Velja tudi pravilnik, da je v pisarnah dovoljena maksimalna temperatura 23°C. Nato pride vlada in izda odlok, da je dovoljena temperatura pisarn največ 30°C. Temperatura je še vedno med 25 in 26°C, vsem je vedno bolj vroče, ampak predsednik vlade se upa javno hvaliti, da je težava odpravljena! In nekateri mediji to še lansirajo kot novico o pohvali vlade.”
Kakšna je realnost? Ljudje umirajo
Niko Gamulin na omrežju X lepo popiše dejanske številke iz tedenskih poročil NIJZ. Vladna koalicija je obljubljala 30 dni do specialista, a realnost je povsem drugačna: od 2021 do 2025 se je čakanje za kardiologijo (zelo hitro) podaljšalo z 20 na 40 dni. Nič boljše ni na onkologiji. Napotnica zelo hitro pomeni, da ste 2021 čakali na pregled 15 dni, danes pa 28 dni, kar je 87 % porast čakanja. To pomeni hude zamude v diagnostiki, ki vodijo do napredovanja stadijev raka. Število pacientov nad dopustno dobo se je na onkologiji v štirih letih povečalo za 15 %, z 80.000 na 92.000. Na ortopediji se je za operacije kolka redno čakanje povzpelo z 200 na 300 dni.
Nit: 🧵 1/10: Pod vlado Roberta Goloba čakalne dobe v zdravstvu uničujejo življenja. Obljubili so 30 dni do specialista, a realnost je grozljiva: od 2021 do 2025 se je čakanje za kardiologijo (zelo hitro) podaljšalo z 20 na 40 dni! 😡 Po podatkih NIJZ pic.twitter.com/ybLDKtOJjS
— Niko Gamulin (@NikoGamulin) July 12, 2025
Posledično se je v petih letih umrljivost zaradi raka in srčnih bolezni povečala za 5 in 10 % . Pričakovana življenjska doba pa stagnira pri 80,6 letih zaradi slabše dostopnosti zdravstvenih storitev.
Naročniška vsebina
O takšni izkušnji je za Zanima.me pisal tudi zdravnik Federico V. Potočnik. Opisal je primer gospoda, ki je leto in pol čakal na pregled prostate in ko je pregled končno opravil, je ugotovil, da je zanj že prepozno.
26 letna pacientka. Dela z rokami fizično. Bolečina v D zapestju. Kombinacija blagega utesnitvenega sindroma, mišične šibkosti, vnetja tetive. Speljana vsa diagnostika. Prejela 3x blokado brez uspeha.
Plastik pod zelo hitro – 4.11. (če še bo kak do takrat). V BS bo skupaj 12m.
— Matija Ambrož (@drmaco_) June 12, 2025
Podatki so zanihali, 9.7.2025 izgledajo takole:
-čakajočih 335.419
-od tega 80.402 nad dopustno čakalno dobo
Podatki za ministrico:
-čakajočih 1.659.346
– od tega 271.190 nad dopustno čakalno dobohttps://t.co/ElKVCBz9oV— Ali Alias (@AnkaAnkica279) July 21, 2025
Komentirajo lahko naročniki