Protesti v Los Angelesu: Ali Trump ščiti mesto pred požigom, ali presega svoja pooblastila in odvrača pozornost od neuspehov?

11. 6. 2025, 19:40

8 minut branja
Deli

Po tem, ko so Los Angeles, drugo največje mesto ZDA, v petek zajeli protesti proti deportacijam ilegalnih priseljencev, je predsednik ZDA Donald Trump pohitel in v mesto napotil nacionalno gardo, da bi ustavila izgrede. A ker je nacionalno gardo vpoklical mimo guvernerja Kalifornije Gavina Newsoma, protesti na drugi strani Atlantika postajajo osrednja politična in pravniška tema.

Demokrati ocenjujejo, da je Trump prekoračil pooblastila, da bi ustvaril šov, kako dela na področju migracij in varnosti. Ameriški predsednik pa trdi, da je vse povsem zakonito in da je rešil mesto, pred tem, da bi pogorelo, s čimer se namigoval na katastrofalno obvladovanje požarov okoli Los Angelesa januarja letos.

Služba za priseljevanje in carinski nadzor (ICE) je prejšnji petek med racijami po večinsko latinskih soseskah Los Angelesa naletela na odpor. Agenti ICE so iskali ilegalne priseljence in jih več deset aretirali s sumom povezanosti kriminalnimi tolpami, čeprav po poročanju ameriških medijev povezave s tolpami pri večini prijetih niso uspeli dokazati.

Trši odnos do ilegalnih migracij je ena ključnih obljub predsednika Donalda Trumpa svojim volivcem in ena redkih, kjer še uživa sorazmerno visoko podporo, saj so napovedi carin močno okrnile zaupanje v njegovo ekonomsko politiko, prav tako pa se vojna v Ukrajini še vedno nadaljuje.

Tudi pri migracijah številke kažejo, da je pod Trumpom deportiranih celo manj ilegalnih migrantov kot v času Joea Bidena, vendar gre razliko v statistiki pripisati predvsem opazno zmanjšanemu pritisku migrantov na ameriško južno mejo, zaradi česar je skupno število deportacij manjše. Manjši pritisk na mejo je sicer vsaj delno verjetno tudi posledica Trumpove ostrejše politike do migrantov, ki mnoge odvrne, da bi se sploh podali na nevarno pot proti ZDA.

A tudi deportacije nezakonitih migrantov, ki so že v ZDA, gredo bistveno počasneje od načrtovanega, zaradi česar analitiki ocenjujejo, da Trump želi zadeve pospešiti.

Po aretacijah so se v Los Angelesu sprožili protesti, uperjeni predvsem proti agentom ICE in deportacijski politiki Trumpove administracije. Znova se je vnela debata o tem, za kakšne proteste je šlo. S »pretežno mirnih« demonstracij, kot so jih opisovali demokratski politiki in mnogi mediji, so začele prihajati fotografije metanja molotovk in drugih predmetov v policiste, razbijanja izložb, ropanja in požiganja. Dan kasneje je predsednik Trump vpoklical 2.000 pripadnikov nacionalne garde, da bi v mestu naredili red. Prav vpoklic nacionalne garde pa je eno ključnih jabolk spora.

Nacionalna garda je pomožna civilno-vojaška enota, ki jo ima vsaka zvezna država v ZDA. Primarno je pod jurisdikcijo posameznih zveznih držav, torej v konkretnem primeru Kalifornije, v določenih izjemnih primerih pa jo lahko vpokliče tudi predsednik. Slednje je mogoče v primeru vojne oz. upora proti oblasti Združenih držav Amerike, ki bi onemogočal uveljavljanje zakonov.

Prav na slednje se sklicuje Trump pri utemeljitvi vpoklica nacionalne garde in kasneje še 700 ameriških marincev, saj je ICE, kateri so se uprli protestniki zvezna institucija, kot tudi nekateri objekti, ki so jih protestniki napadli.

Guverner proti predsedniku

Guverner Kalifornije Gavin Newsom je medtem prepričan, da je Trump presegel pooblastila in da s tem še podžiga napetosti v mestu, ki je po prepričanju Newsoma in županje Los Angelesa Karen Baas, sposobno samo obvladati proteste. Zato je proti predsedniku ZDA napovedal tožbo. Newsom namreč opozarja pred tem, da Trump samovoljno pošilja nacionalno gardo v katerokoli zvezno državo brez resnega razloga, ali celo posvetovanja z guvernerjem, kot se je to zgodilo v primeru Kalifornije. V svojem slogu je Trump napotitev garde označil kot soočenje z notranjim sovražnikom.

Nasprotno je Trump Newsona obtožil slabega vladanja in mu zagrozil z aretacijo. Vidni demokratski politik, ki se ga je nekaj časa omenjalo tudi kot morebitnega predsedniškega kandidata demokratov, po Trumpovem mnenju vodi tudi izrazito migrantom naklonjeno politiko, ki vodi v vse slabšo varnost ameriških mest. Po izvolitvi Trumpa je Los Angeleški mestni svet mesto celo razglasil za varno mesto pred deportacijami. Demokrati Trumpu očitajo, da deportacije potekajo brez ustreznih sodnih odločb, da se deportira ljudi, ki so v ZDA že več kot 10 let in tam delajo, prispevajo k razvoju in si mnogi zdaj ne upajo na delo, ker tudi na delovnih mestih potekajo racije ICE, nekatere pa izženejo celo v sporni mega zapor v El Salvadorju.

Do sedaj je bilo priprtih 350 protestnikov, največ v središču Los Angelesa in na avtocesti, ki so jo zasedli, nekaj pa tudi v štirih drugih mestih po ZDA, od katerih je večina že izpuščenih na prostost.

Tokratni protesti in izgredi zaenkrat še niso terjali smrtnih žrtev, za razliko od dogajanja leta 1992, ko je v teden dni trajajočih nemirih, ki so izbruhnili po objavi posnetkov nasilne aretacije temnopoltega motorista Rodneya Kinga, umrlo 60 ljudi. Policija je tedaj izgubila nadzor nad deli mesta, tedanji predsednik George Bush starejši pa je v Kalifornijo prav tako napotil nacionalno gardo, a na prošnjo tedanjega guvernerja Peta Wilsona in župana Los Angelesa Toma Bradleya, ki z mestnimi silami nista zmogla obvladovati zadev.

Aktualna lokalna oblast trdi, da je tokrat drugače, medtem ko Trump vrača žogico, naj se mu zahvalijo, da so namesto njih opravili delo, češ, da bi v nasprotnem primeru Los Angeles znova gorel, kot se je to zgodilo zaradi gozdnih požarov januarja letos. Opazka je posebej zbadljiva, saj se ocenjuje, da je pogorelo veliko več hiš kot bi jih sicer, ker sta bili gasilska služba in infrastruktura v Los Angelesu leta zanemarjena, s čimer Trump demokratom sporoča, da ne znajo voditi mest.

Komentar: Peter Merše
Resnica nekje vmes

Naročniška vsebina