Izraelska vojska je nedavno ustavila ladjo z aktivisti – med njimi najbolj vidno Greto Thunberg – ki je skušala prebiti pomorsko zaporo Gaze z izgovorom, da v Gazo dostavlja humanitarno pomoč. Kot smo takrat poročali, ni šlo toliko za humanitarno misijo, kot za skrbno oblikovan pripovedni konstrukt. A v dobi interneta pripovedi lahko ustvarjamo vsi, in Gretina misija je postala tudi del nekoliko drugačnih, hudomušno kritičnih pripovedi.
V času, ko so bitke za javno mnenje postale osrednji način vplivanja, aktivizem ni več merjen po dejanskem učinku, ampak po vizualnem vtisu, ki ga ustvari. A ustvarjeni vtis ni nujno takšen, kot smo ga želeli.
Tudi rezultati naših dejanj niso vedno takšni, kot smo morda želeli ali pričakovali.
Vseeno pa bi nekatere posledice verjetno lahko predvideli.
Ker Gretino stališče do Hamasa ni znano, to pušča prostor za različne interpretacije.
Tik pred prihodom izraelskih sil je posadka jadrnice v morje pometala mobilne telefone in prenosne računalnike, kar je sprožilo ugibanja, da so želeli prikriti morebitne povezave z radikalnimi skupinami. Nemški Bild in britanski Telegraph denimo poročata, da je med ustanovitelji skupine, ki je v Gazo poslala “ladjo s humanitarno pomočjo” in Greto Thunberg na krovu, operativec Hamasa iz Londona, simpatizer palestinskih teroristov pa je bil z njo v posadki.
Spletni bojevniki tudi hitro zavohajo dvoličnost in jo brez milosti izkoristijo.
Kot je značilno za sodobno družbo, pogosto tudi na žaljiv način.
Kot je zapisala Andreja Barat, je eno od močnih medijskih orodij danes infantilizacija. Tipičen globalni primer je prav Greta Thunberg, ki se je v politiko podnebnih sprememb res vključila kot avtistična najstnica, a še danes, ko je puberteto že davno prešla, še vedno komunicira s svetom na način, ki ohranja vtis večne adolescence: z brezkompromisnostjo in etično absolutnostjo, ki je pogosto lastna prav mladostnikom. Tudi njen videz daje vtis ranljive, a hkrati moralno plemenite deklice, ki odraslim govori, kaj je prav.
Komentirajo lahko naročniki