Papež Leon XIV je imenoval prvega kitajskega škofa v svojem pontifikatu – pomožnega škofa iz Fuzhuja, Josepha Lina Yuntuana – kar potrjuje nadaljevanje zgodovinskega dogovora med Vatikanom in Kitajsko iz leta 2018. Dogovor, sklenjen pod pokojnim papežem Frančiškom, je bil deležen pohval z obeh strani, saj krepi odnose med Svetim sedežem in Pekingom. Vsebina dogovora sicer ostaja delno skrivnost, a omogoča kitajskim oblastem določen vpliv pri imenovanju škofov, kar je v nasprotju s tradicionalnim stališčem Katoliške cerkve, da je to izključno papeževa pravica.
Na Kitajskem živi približno 10 milijonov katoličanov, ki se soočajo z izbiro med obiskovanjem državno odobrenih cerkva ali delovanjem v podzemnih skupnostih, zvestih Vatikanu. V sredo je Vatikan sporočil, da je Yuntuanovo službo odobrila tudi kitajska zakonodaja, kar označuje kot pomemben korak k enotnosti tamkajšnje škofije. Kitajski tiskovni predstavnik je poudaril, da imenovanje dokazuje uspešno izvajanje dogovora iz leta 2018, in izrazil pripravljenost Kitajske za nadaljnje izboljšanje odnosov z Vatikanom.
Strokovnjak za Katoliško cerkev Michel Chambon iz singapurskega Inštituta za azijske raziskave je za Reuters ocenil, da papeževa poteza kaže na željo po spravi namesto konfrontaciji. Dogovor iz leta 2018 je že prinesel pomembne korake, kot je priznanje sedmih kitajskih škofov s strani papeža Frančiška in posmrtno priznanje osmega.
Diplomatski odnosi med Kitajsko in Vatikanom so bili prekinjeni leta 1951, med vladavino Maota pa so bili katoličani prisiljeni delovati v ilegali. Šele v osemdesetih letih so verske prakse na Kitajskem znova postale bolj tolerirane, kar je omogočilo ponoven vzpon katoliške skupnosti.
Komentirajo lahko naročniki