Zgodbe žensk iz Bosne in Hercegovine, ki so se po letih življenja pod Islamsko državo vrnile domov, razkrivajo brutalno resničnost “kalifata”, ki je bil mnogim predstavljen kot verska utopija. Pričevanja, ki jih lahko preberete na N1, kažejo, da so ženske namesto obljubljenega pravičnega življenja dočakale popolno podreditev, nasilje, strah in nenehen boj za preživetje.
Med njimi je tudi 39-letna Suhejla (ime spremenjeno), ki je leta 2016 v Sirijo odšla zaradi spletne romance in idealiziranih predstav. Že prvi dan je dojela, da je postala ujetnica. »Bila sem kot sužnja. Iz hiše nisem smela nikoli sama,« pripoveduje. Doživljala je grožnje, prisilo in celo prisilno gledala usmrtitve. Dneve je preživljala v kleteh, v strahu pred bombardiranji, in molila, da bi se vse končalo.
Nič drugače ni bilo, ko je med nosečnostjo pobegnila v Turčijo. Oblasti so jo zaprle, rodila pa je priklenjena z lisicami. Podobno zgodbo pripoveduje Iman, ki je v Sirijo odšla kot najstnica. Po smrti prvega moža je končala v t. i. »madafi«, hiši za vdove, kjer so jih razporejali novim borcem. Iz obupa se je ponovno poročila, a je bil drugi mož nasilen. Pobeg po ozemlju pod nadzorom teroristov, z otrokom v naročju, opisuje kot pravo »grozljivko«.
Večina povratnic se je v BiH vrnila decembra 2019 v okviru državne repatriacije. Čeprav same niso bile kazensko preganjane, so jih doma pričakali novi izzivi: dolgotrajni postopki, zasliševanja ter stigmatizacija okolja. Po besedah raziskovalke Atlantske pobude Nejre Veljan ženske niso potrebovale le nadzora, temveč tudi »razumevanje in podporo«, saj se številne spopadajo s hudo posttravmatsko stresno motnjo.
Nekatere poskušajo začeti znova, druge še vedno živijo v negotovosti in bolečini. Medtem pa v sirskih taboriščih ostaja ujetih več kot 120 državljanov BiH, predvsem otrok, ki čakajo na morebitno novo repatriacijo.
Komentirajo lahko naročniki