Hrvaška je v ospredju ambicioznih načrtov – od plinovodov in jedrskih elektrarn do velikanskega podatkovnega centra za umetno inteligenco.
Na vrhu pobude Tri morja v Dubrovniku so se sklepali milijardni dogovori, ki bodo za leta naprej oblikovali energetsko in digitalno podobo Srednje in Vzhodne Evrope.
Slovenije, natančneje, njenega predstavnika Roberta Goloba, v Dubrovniku ni bilo.
Dubrovnik je ta teden postal prizorišče strateških odločitev z daljnosežnimi posledicami. Na letnem srečanju pobude Tri morja, ki danes združuje 13 držav EU med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem, so Hrvaška in njeni partnerji podpisali vrsto sporazumov z jasno skupno rdečo nitjo: energetska neodvisnost od Rusije, jedrska renesansa in digitalni preskok – vse v eni sami regionalni viziji.
Pobudo je leta 2015 soustanovila tedanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović skupaj s poljskim predsednikom Andrzejom Dudo. Na letošnjem srečanju je Grabar-Kitarovićeva poudarila, da se je iniciativa razvila v samozavestnega regionalnega akterja, ki priteguje globalne investicije, Italija pa je letos postala njena strateška partnerica.
Energija v ospredju
Eden vidnejših dogovorov je bil podpis sporazuma o t. i. južni plinski povezavi med Hrvaško in Bosno in Hercegovino. Hrvaški premier Andrej Plenković in predsednica Sveta ministrov BiH Borjana Krišto sta podpisala dogovor o plinovodu, ki bo Bosno in Hercegovino prek Hrvaške priključil na evropsko plinsko omrežje – natančneje na LNG-terminal na otoku Krk, ki že sprejema utekočinjen plin, med drugim iz ZDA.
Vrednost projekta je ocenjena na okoli 1,5 milijarde dolarjev. Poleg plinovoda samega načrti vključujejo gradnjo plinskih elektrarn, ki naj bi postopno nadomestile premog in prispevale k boljši kakovosti zraka. Za projektom stoji podjetje AAFS Infrastructure and Energy, ki ga vodita Jesse Binnall, nekdanji odvetnik Donalda Trumpa, in Joseph Flynn, brat nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna.
Krištova je podpis označila za pomemben korak k energetski varnosti BiH, zlasti ob napovedani prepovedi uvoza ruskega plina v Evropsko unijo po letu 2027. Bruselj pa Sarajevo opozarja, naj pri sklepanju takih pogodb upošteva obveznosti, ki izhajajo iz kandidatskega statusa za članstvo v EU.
Gospodarsko najmočnejši del Evrope?
Ameriška navzočnost v Dubrovniku je bila več kot le simbolična. Ameriški minister za energijo Chris Wright je napovedal, da bo območje med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem v prihodnje gospodarsko najmočnejši del Evrope. Kot je dejal so države pobude odprte za energetske projekte in prilagoditve regulative, medtem ko je “stara Evropa” z okoljskimi regulacijami svojo industrijo po njegovem mnenju potisnila v manj konkurenčen položaj.
Wright je Hrvaško izpostavil kot “pro-energetsko” državo in ključno regionalno vozlišče, ki prispeva k energetski varnosti širše regije. Ameriška veleposlanica Nicole McGraw je ob podpisih sporazumov govorila o “novi zlati dobi” partnerstva med ZDA in Hrvaško, ki prinaša konkretne sadove: napredek pri dvostranski davčni pogodbi in velike naložbe v energetsko ter digitalno infrastrukturo.
V tem okviru so ZDA predstavile tudi t. i. “Trump Peace Pipelines” – strateški okvir za razvoj energetske infrastrukture v regiji, katerega del je plinovod med Hrvaško in BiH.
Jedrske ambicije
Naročniška vsebina
Največji podatkovni center v EU
Morda najbolj spektakularna napoved vrha pa je prišla z digitalnega področja. Projekt Pantheon – ambiciozni načrt za izgradnjo enega največjih podatkovnih in inovacijskih centrov v Evropi – je bil uradno predstavljen v Dubrovniku, njegova vrednost pa presega 50 milijard evrov.
Načrtovani kompleks bi zrasel v Topuskem, južno od Zagreba. V središču je podatkovni center z zmogljivostjo enega gigavata, kar bi bila največja tovrstna kapaciteta v Evropski uniji. Gradnja naj bi se začela leta 2027, center pa bi postal operativen v začetku leta 2029.
Za napajanje centra bo podjetje Greenvolt zgradilo 500-megavatno sončno elektrarno, podjetje Končar Group pa novo transformatorsko postajo in okoli 280 kilometrov daljnovodov. Projekt naj bi pomembno okrepil hrvaško elektroenergetsko omrežje in omogočil vključitev več kot 5 gigavatov neizkoriščenih obnovljivih virov. Skupne infrastrukturne naložbe, koristne za lokalne skupnosti, so ocenjene na pol milijarde evrov, med gradnjo pa naj bi nastalo več kot 3.000 delovnih mest ter po zagonu še 1.500 stalnih in 6.000 posrednih zaposlitev.
Ameriški investitorji so kot odločilna dejavnika za izbiro lokacije izpostavili politično stabilnost Hrvaške in usposobljenost lokalne delovne sile.
Hudo! CRO je postala izhodiščna točka nove energetske strukture za Srednjo in Vzhodno Evropo po Trumpovem USA TPPF.👍Včeraj 50 mrd AI, danes TPPF, jutri nova nuklearka… Ni sekirica kar sama padla v med, ampak pametna politika @AndrejPlenkovic in @OlegButkovic 🚀🏁 Čestitam.👍 https://t.co/6MmHdKXsG8
— dr. Miha Pogačnik (@DrPogacnik) April 29, 2026
Komentirajo lahko naročniki