Medtem ko so zahodni tehnološki giganti zaposleni s tekmovanjem v zmogljivosti jezikovnih modelov, Kitajska tiho, a odločno zmaguje na drugem bojišču – v svetu fizične umetne inteligence, za Time pišeta nekdanji šef Googla Eric Schmidt in analitičarka Selina Xu.
Na letošnji proslavi Kitajskega novega leta, ki jo je po televiziji spremljalo na stotine milijonov gledalcev, so na oder stopili humanoidni roboti štirih različnih kitajskih podjetij. Plesali so, nastopali v komedijskih skečih, izvajali parkour in demonstrirali borilne veščine. Nad kitajskimi mesti so nebo osvetlili droni – desettisoče jih je v popolni sinhroni koreografiji, ki jo je usmerjala umetna inteligenca.
To ni bil šov. To je bila napoved.
Kitajska danes nadzoruje velik del dobavne verige, ki poganja robotiko. Drži kar 70 % svetovnega trga lidarskih senzorjev. Podjetje Leaderdrive iz Suzhouja je postalo eden največjih svetovnih proizvajalcev harmoničnih reduktorjev – zobniških sklopov, ki so ključni za delovanje robotov. V Šanghaju je Eyou Robot Technology odprlo prvo avtomatizirano proizvodnjo sklepov za humanoidne robote na svetu.
#Unitree Robotics was one of the stops during German Chancellor Friedrich Merz’s two-day visit to China. From America’s Super Bowl stage to China’s Spring Festival Gala, Unitree #robots have been in the global spotlight.pic.twitter.com/nswKq7u2as
— China Perspective (@China_Fact) February 28, 2026
Cene robotov so se v zadnjih letih prepolovile, k čemur so ključno prispevale izkušnje in ekonomije obsega, pridobljene v industriji električnih vozil. Komponente, kot so aktuatorji, senzorji in baterije, se v veliki meri prekrivajo – in Kitajska jih obvladuje.
Lani so kitajska podjetja na trg poslala prve cenovno dostopne humanoidne robote za domačo rabo. Med njimi izstopa Bumi podjetja Noetix – spremljevalec in pomočnik za družine, ki stane le okoli 1.400 dolarjev. To je manj kot marsikateri pametni telefon visokega razreda.
The Bumi robot is about to go on sale!
Developed by Noetix Robotics, Bumi stands 0.94 meters tall, weighs just 12 kilograms, and features 21 degrees of freedom (DOF). It comes equipped with visual and speech understanding capabilities—and it can even dance.
The price is 9,998… pic.twitter.com/TrIIT8lqYP
— 机器之心 JIQIZHIXIN (@jiqizhixin) October 22, 2025
Leta 2025 je Kitajska predstavljala več kot 80 % vseh nameščenih humanoidnih robotov na svetu in več kot polovico vseh industrijskih robotov. Mesta, kot so Peking, Wuhan in Šangaj, odpirajo posebna vadišča, kjer roboti spoznavajo različna okolja – od trgovin do domov za starejše – in zbirajo standardizirane podatke za nadaljnje učenje.
No need for roommates, for this China’s
humanoid robot can tidying up your bed
and room! Will be good for elderly folks!#china #robots #humanoidrobot #cool#innovation #investors #startup #techpic.twitter.com/5OUCQYPabZ— China4Tech🌏 (@China4Tech) February 22, 2026
Avtorja analize opozarjata, da ZDA tekme še niso izgubile. Prednost Amerike ostaja pri programski opremi, temeljnih raziskavah, polprevodnikih in talentih. Podjetja, kot so Tesla, Figure AI in Physical Intelligence, morda še vedno lahko premagajo kitajske tekmece s preboji na področju programske opreme.
A kitajska strategija je alarmantno prepoznavna – enaka tisti, s katero je Kitajska postala svetovna velesila na področju električnih vozil: državna podpora, množica podjetij, tekmovalnost, obseg in nenazadnje globalno konkurenčne blagovne znamke.
Kitajski roboti prihajajo. In to ne glede na to, ali Amerika zgradi svoje ali ne.
Kaj pa Evropa?
Komentirajo lahko naročniki