Ko bodo marca volivci izbrali nove obraze za poslanske klopi, jih tam ne čaka le politična odgovornost, temveč tudi precej privlačen finančni paket. Plača je namreč le vrh ledene gore, resnična zgodba se skriva v dodatkih, povračilih in ugodnostih, ki lahko mesečne prejemke konkretno napihnejo.
Osnovne bruto plače poslancev se v aktualnem mandatu sicer niso zvišale, saj zakon določa, da se razlika do nove plačne lestvice začne izplačevati šele z novim sklicem Državni zbor Republike Slovenije. A prav tam se začne finančni pospešek. Novi poslanci bodo mandat začeli z že vgrajenimi dvigi, do leta 2028 pa naj bi osnovne plače zrasle za 45 do 55 odstotkov. To pomeni razpon od približno 6.300 do 7.800 evrov bruto, predsednik DZ pa bo presegel mejo 8.800 evrov.
A pozor: osnovna plača ni končni znesek. Poslanci so upravičeni do povračil za prevoz in prehrano, dnevnic, stroškov službenih poti ter nadomestila za ločeno življenje, ki letos znaša 177 evrov mesečno. Poleg tega prejmejo še pavšal za delo v volilni enoti, med 500 in 800 evri, ter imajo dostop do službenih stanovanj in vozil. Res je, da stanovanja niso brezplačna, a kljub temu pomenijo logistično olajšavo, ki je marsikateremu državljanu nedosegljiva.
Slovenija je resda po prihodkih med najbolj egalitarnimi državami na svetu, a kot nobena skrajnost ni dobra, tudi slednja ni – plačna uravnilovka pomeni tudi nagrajevanje povprečnosti namesto izjemnosti.
Tako velja tudi za politiko. Glede na to, da so poslanci izvoljeni predstavniki ljudstva, ki s sprejemanjem zakonodaje odločajo o naši usodi, ministri in predsednik vlade pa izvršilna oblast, ki vodi državo, bi na teh mestih potrebovali izjemne ljudi. A mnogi sposobni in uspešni se ravno zaradi povprečnih prihodkov za politiko ne odločajo, škodo pa zato trpimo vsi.
Zato je dvig poslanskih plač, koliko je nepopularen, vendarle potreben. Če seveda svojo državo in njene inštitucije cenimo in si želimo, da nas zastopa čim več kredibilnih in sposobnih ljudi.
Komentirajo lahko naročniki