Policijska akcija na antifašističnem taboru na Koroškem je bila v mnogih pogledih nezakonita in nesorazmerna, a ni bila uperjena proti Slovencem

Avstrijska policija je 27. julija posredovala na antifašističnem taboru na Peršmanovi domačiji, na kraju, kjer so nacisti pred 80 leti pobili 4 odrasle in 7 otrok slovenskih družin Sadovnik in Kogoj. Preiskovalna komisija, sestavljena iz različnih strokovnjakov, je danes sporočila svoje ugotovitve: “Intervencija je bila v mnogih pogledih nezakonita in nesorazmerna.”

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je kot najpomembnejšo ugotovitev komisije izpostavil, da “intervencija ni bila uperjena proti slovenski narodni skupnosti na Koroškem niti proti Peršmanovi domačiji”.

Vodja komisije, Mathias Vogl: “Uradna utemeljitev policijske intervencije zaradi protizakonitega parkiranja ali kampiranja je bila po mnenju komisije le pretveza – v resnici je bil cilj očitno pridobiti identitetne podatke ljudi, ki so sodelovali v antifašističnem taboru. Intervencija je bila v mnogih pogledih nezakonita in nesorazmerna. Intervencijo je začel namestnik vodje deželnega urada za varstvo države in boj proti ekstremizmu brez posvetovanja, čeprav za to intervencijo ni bilo predpogojev.”

Levičarski ekstremizem

Predstavnik policije Markus Plazer je takrat v informativni oddaji ZiB 2 posredovanje upravičevala tudi z besedami, da so pri levičarskih gibanjih pogosto zraven “ekstremistične osebe”.

V zvezi s spornim plakatom, ki je bil izobešen na antifašističnem taboru in na katerem je pisalo “Heimat im Herzen – Scheiße im Hirn” (Domovina v srcu – sranje v možganih) ter “Neumni patriot izgubil boš svoj boj! Smrt fašizmu”, je vodja komisije povedal, da gre za govor, ki je zaščiten v okviru svobode govora. Prav tako je dovoljena uporaba palestinske zastave, ki so jo imeli na antifašističnem taboru. Pojasnil je, da so v Avstriji sicer prepovedani simboli teroristične organizacije Hamas, da pa palestinska zastava pod to prepoved ne sodi.

Intervencija ni bila uperjena proti Slovencem

Notranji minister Gerhard Karner je povedal, da je prva in najpomembnejša ugotovitev: “Intervencija ni bila uperjena proti slovenski narodni skupnosti na Koroškem niti proti Peršmanovi domačiji.” Druga ugotovitev: “Ravnanje vodje policijske intervencije, Zveznega urada za tujce in za azil, je bilo deloma protipravno in deloma nezakonito in nesorazmerno.” Tretja ugotovitev: “Ostali akterji na Peršmanovi domačiji, ostali policisti, so svojo nalogo izpolnili v redu, v skladu s predpisi.”

“Poskus kriminalizacije antifašističnega spominskega in izobraževalnega dela”

S temi besedami so v skupni izjavi poimenovali škodo, ki jo je po njihovem mnenju med drugim povzročila policijska intervencija 27. julija. Izjavo so še pred predstavitvijo poročila komisije podpisali Društvo Peršman in Zveza koroških partizanov (upravljalca muzeja Peršmanova domačija) in Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju (organizator antifašističnega tabora).

“Da bi upravičile posredovanje, so oblasti poskušale sprožiti razpravo o ‘spodobnem’ in ‘primernem’ spominjanju. Predpisovati, kako naj izgleda spominjanje, brez dialoga s potom_kami žrtev nacističnega preganjanja, bi bil velik korak nazaj v spominski politiki in bi izkazovalo tako omejevanje njihove samostojnosti, kot tudi pomanjkanje spoštovanja do žrtev nacizma, bor_k odporniškega gibanja in njihovih potom_k,” so med drugim zapisali.

Jutri na Dunaju organizirajo tiskovno konferenco, “kjer bodo umestil_e poročilo komisije v kontekst in opredelil_e zahteve
po nadaljnjih ukrepih”.

Inzko: premalo o vlogi okrajnega glavarja

Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Valentin Inzko, se je v izjavi zahvalil notranjemu ministru in “Peršmanovi komisiji” za predloženo poročilo in predstavljene rezultate: “Na mnoga bistvena vprašanja je bilo odgovorjeno z veliko resnostjo, zlasti glede policijske intervencije 27. julija. Ta naj bi bila nesorazmerna, nezakonita in vprašljiva.”

Inzko meni, da so se v komisiji premalo posvetili analizi vloge okrajnega glavarja, ki je bil – razen za policijsko intervencijo – pristojen za vse druge ukrepe, kot so vprašanje tujcev in “nezakonito taborjenje”. Domnevno okrajni glavar pri delu preiskovalne komisije ni sodeloval. “Prav tako je treba počakati na rezultate državnega tožilstva v Gradcu, kjer je v tej zadevi vložena prijava odvetnika mag. Rudija Vouka. Poleg tega je razveseljivo, da obstajajo priporočila, naj se v prihodnje v okviru policijskega izobraževanja obravnava tudi zgodovina Peršmanove domačije in dvojezične južne Koroške,” je zapisal Inzko.