Vsak sklic Državnega zbora postreže s presenečenji. V prejšnjem sklicu smo se mnogi najbolj čudili Urški Kalkočar Zupančič, prvi med enakimi, ki je v slovensko politiko nedvomno uvedla drugačno raven kulture, kot smo jo poznali dotlej.
Takšna miselnost se je iz prejšnjega sklica prenesla v sedanjega, prav tako lahko pričakujemo dvoboje med najbolj izpostavljenimi, kot sta denimo Žan Mahnič in Lenart Žavbi. A kljub temu so volitve naplavile nekaj novih poslancev, ki so se v prvih tednih dodobra profilirali.
Poleg Zorana Stevanovića, ki je prehodil dolgo pot od uličarja do predsednika DZ in kljub začetni neveščosti predsedovanju izkazuje uglajenost in smisel za humor, česar pri prejšnji predsednici nismo videli, so v začetku novega sklica presenetili še nekateri.
Katja Kokot, Resni.ca: podpora Janši, naznanitev podkupovanja, tožba in grozilno pismo
Vodja poslanske skupine stranke Resni.ca, sicer doktorica veterinarske medicine iz Maribora, je javnosti postala znana po “aferi devetih kavčev”, kjer je Levici očitala prekomerno razkošje ter neupravičeno porabo sredstev: “Ti kavči so samo prispodoba za to, s kakšno lahkotnostjo se troši javni denar. Fotelj je ne nazadnje še vedno kavč.”
Ta teden je udarila z razkritjem o “nespodobnih ponudbah” poslancem Resni.ce za politični prestop: “Našim trem poslancem so ponujali visoke visoke podkupnine za prestop v drugo politično opcijo. Sedemmestne številke,” je naznanila.
Ob polemikah glede tajnosti glasovanja in označevanja glasovnic je predlagala radikalno spremembo: “Zakaj pa sploh mora biti tajno glasovanje? Zakaj sploh skrivamo, kdo je za koga glasoval. Dajmo o vsem glasovati javno!”
Glede podelitve mandata za sestavo vlade je bila zagovornica Janeza Janše še preden je to postalo uradno stališče stranke: čeprav je njena stranka uradno trdila, da ostaja v opoziciji, je Kokotova med vrsticami nakazala drugače. Državljane je pozvala, naj se nanjo z vprašanji obrnejo “po sestavi vlade, ko bomo polno operativni”. Dodala je, da ne morejo biti v večni opoziciji, če želijo uresničiti svoj program.
Sicer se nagiba izrazito v smer nizkih davkov in proti nevladnim organizacijam, objave na družbenih omrežjih kažejo, da se dobro počuti v družbi poslancev NSi in SDS, kot je nedavno povedala v intervjuju za e-maribor, pa je Resni.ci sovražnik številka ena Levica.
‼️Poslanka @resni_ca Katja Kokot vlaga tudi kazensko ovadbo zoper nevladnika Filipa Dobraniča “Mukija” zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika. pic.twitter.com/8Oc4ovAxuE
— Luka Svetina (@LukaSvetina) May 14, 2026
Znana je postala tudi po vložitvi tožbe zoper revijo Mladina, ko jo je ta obtožila domnevnih nepravilnosti pri vodenju mariborskega zavetišča za živali. Mladina je nato javno preklicala objavo.
Njena stališča marsikomu niso všeč, zato je postala tarča ostrih napadov. Tega meseca je javno objavila anonimno grozilno pismo (“Nadzorovali te bodo domačini, ki te ne marajo”), za kar je sama okrivila retoriko leve politike. Tudi na družbenih omrežjih je bila deležna tudi vulgarnih žaljivk.
Poziv NVO-jev k izvajanju *pritiska* na poimensko navedene poslance je že obrodil sadove. Tistim, ki menijo da se mora @JJansaSDS umakniti, potem bo pa vse dobro- prostaški, krvoločni levi um bo brizgali gnojnico in poiskušal raztrgati vsakogar, ki jim bo NEVAREN.
Vir FB Levica pic.twitter.com/v9oQgJj9u8— brutusReloaded (@brutus91101394) May 15, 2026
Tina Brecelj, Levica: iz pravosodja v levo politiko
Poslanka Levice vzbuja pozornost: pred nastopom mandata je službovala kot vodja službe za odnose z javnostmi in vodja službe za zakonodajo na Vrhovnem sodišču, ki mu je predsedoval njen partner Miodrag Đorđević. Za razliko od Brecljeve je glasna nasprotnica Janeza Janše in interventnega zakona.
Interpretacija le-tega kaže, da se politično drži trde linije, ki jo zapovedujeta levica in Levica: “Sprejeti zakon pomeni rušenje socialnega miru. Načenja pravice delavcev, jih objektivizira in predvsem omogoča ugodnosti peščici najbogatejših.” Zato je glasna podpornica referenduma o omenjenem zakonu.
Nekateri pravniki in mediji z desnega pola menijo, da je zaradi svoje prejšnje in sedanje službe simbol sprege politike in pravosodja, ter da so z njenim vstopom v politiko “maske padle”, a sama v tem ne vidi nobenih težav, saj, kot pravi, lahko le politika vzpostavi prave zakonske in sistemske pogoje za delovanje družbe.
Kot rečeno glasno nasprotuje mandatarstvu Janeza Janše, polu, ki bo najverjetneje zaslužen za formiranje njegove četrte vlade pa očita teptanje socialnega dialoga, ignoriranje parlamentarnih procedur ter izključevanja strokovne javnosti pri pripravi ključnih državnih zakonov.
Takole je na primer “izobrazila” predsednika DZ Zorana Stevanoviča:
Znana je postala tudi, ko jo je njen strankarski kolega Vladimir Šega zamenjal za Tino Gaber in s tem nasmejal tako leve kot desne poslance.
Franc Križan, Demokrati: umirjeni starešina
Za razliko od omenjenih kolegic se Franc Križan ne odlikuje po vehementnosti, tožbah in sporih, pač pa po iskanju dialoga namesto delitev in odmika od starih prepirov. Da išče drugačno politično kulturo od ustaljene, je pokazal na uvodni seji DZ, ko mu je kot najstarejšemu pripadla čast, da jo vodi.
“Naj bo ta dvorana … prostor, kjer se mnenja krešejo, a se spoštovanje ohranja, kjer tekmujejo argumenti, ne žaljivke,” je povedal, ter si zaželel “Da vsi skupaj začnemo novo poglavje slovenske politike, poglavje, ki se odmika od starih vzorcev, od starih prepirov, od starih ločitev in omejitev.”
Na splošno velja za umirjenega, spravnega starešino, vendar je v določenih trenutkih pokaže tudi ostrino. Kritičen je bil do Svobodinega vabila k pogajanjem o morebitni Golobovi vladi:
Ti razgovori niso bili konkretni. Pričakoval sem vsaj 30 strani programa, kako naj zgleda koalicija. Dobili smo pa dve strani. Imam občutek, da nas podcenjujejo in ne jemljejo resno.
– Franc Križan, poslanec stranke Demokrati pic.twitter.com/Wr3qwzILsa
— Demokrati. (@DemokratiSLO) April 17, 2026
Tadej Ostrc, Demokrati: proti eksperimentom v zdravstvu in sporom z SDS
Bistveno bolj živahen je podpredsednik Demokratov Tadej Ostrc. Prepoznavnost si je pridobil že s tem, da je predsednika stranke Anžeta Logarja “izrinil” iz parlamenta, nadpovprečno za slovenskega poslanca pa je tudi njegovo akademsko ozadje: poleg doktorata iz dentalne medicine se v njegovi zbirki akademskih trofej tako znajdeta tudi magisterij iz politologije ter doktorat iz biomedicine.
Njegova primarna tema je tako zdravstvo, in izpostavil se je kot velik kritik Golobovih reform: “To ni krepitev javnega zdravstva – to je razpad sistema.” Velik poudarek daje osebni odgovornosti v zdravstvu: “Če nekdo vodi bolnišnico, mora tudi odgovarjati za delovanje sistema, ne pa se skrivati za izgovori in politiko,” ter meni, da je ideološki boj pripeljal zdravstvo v slepo ulico.
O prepovedi tako imenovanih “dvoživk” v zdravstvu je zavzel jasno stališče: “Ukinitev t. i. dvojnih praks … je osrednji ideološki steber predloga,” ter povedal, da gre za kaznovanje tistih, ki kljub kadrovski podhranjenosti držijo sistem skupaj.
Znan je postal tudi po sporu z SDS glede imenovanja sodnikov, a je v “vojni” na X umiril žogo ter povedal, da je “jasen in iskren odnos v živo bolj pomemben kot družbena omrežja.” Kasneje je v svoji retoriki jasno stopil k oblikovanju koalicije z SDS in povedal, da sporov med partnerji ni, v svojih stališčih pa Ostrc osebno ostaja na desnosredinski strani:
Floskule so govoriti o socialni državi, hkrati pa dražiti življenje,podaljševati čakalne vrste,dušiti gospodarstvo.Brez močnega gospodarstva ni socialne države-osnovna ekonomska logika. Ja, pri pripravi rešitev smo govorili z ekonomisti, podjetniki in ljudmi iz zdravstva=dialog
— Tadej Ostrc (@TOstrc) May 11, 2026
Ostrc bo vajverjetneje poslanec zgolj še kratek čas, saj je najresnejši kandidat za novega ministra za zdravje v prihajajoči 4. Janševi vladi.
Aleksander Gungl, NSi: “Pobirati denar ni dovolj!”
Nekdanji direktor SVZ Hrastovec, magister poslovnih operacij, mož in oče dveh sinov ni “influencerski” tip poslanca, ki bi svojo zgodbo gradil s senzacionalizmom na družbenih omrežjih. Kaže pa, da se bo vzpostavil kot novi socialni obraz desnosredinskega tabora, ki iz prakse domov in zavodov vstopa v politiko dolgotrajne oskrbe.
So pa njegove izjave včasih tudi ostre, in dolgotrajno oskrbo izpod peresa Levice in Goloba je komentiral takole: “Pobiranje denarja še ne zagotovi storitve. Prispevek za dolgotrajno oskrbo je, ni pa dolgotrajne oskrbe.”
Gungl meni, da je skrb za zapostavljene merilo civiliziranosti družbe, ter nasprotuje spornemu zakonu z besedami: “Sistem je preobremenjen, kadrovsko podhranjen in za uporabnike pogosto nepravičen, zato potrebujemo jasne sistemske in dolgoročne rešitve, ne pa začasnih nepreglednih in parcialnih popravkov.”
Ne izpostavljamo ga zato, ker bi bil najbolj senzacionalen ali konflikten. Nasprotno, med slovenskimi poslanci izstopa z umirjenostjo, strokovnostjo, poznavanjem svojega področja ter usmerjenostjo v reševanje težav. Takšni profili so v Državnem zboru žal še vedno redkost.
Komentirajo lahko naročniki