Odstranjena Tarča brez podpore Sveta RTV: ekipa Erike Žnidaršič bi morala molčati, vrnejo se lahko po volitvah

26. 2. 2026, 12:20

7 minut branja
Deli

Včerajšnja seja Sveta RTV Slovenija, ki je imela na mizi tudi razpravo o oddaji Tarča, je v svojem bistvu razkrila precej več o stanju notranjih odnosov in komunikacijske kulture kot pa o dejanskih programskih ali vsebinskih problemih. Če je kdo pričakoval ostro vsebinsko razpravo ali razjasnitev situacije, je ostal razočaran.

Svet je, razen ene izjeme, večjo težavo prepoznal v ravnanju ekipe Tarče, kot pa pri vodstvu televizije, ki je doseglo, da Tarča z izjemno problematično tematiko za Gibanje Svoboda ni bila predvajana. Razlogi za cenzuro najbolj gledane oddaje informativnega programa svetnikov praktično niso zanimali. Se pa lahko ekipa Tarče na svoje delo vrne po volilnem 22. marcu, kar pomeni, da oddaja ne bo dokončno umaknjena s sporeda.  

Dogajanje na seji je potekalo v presenetljivo zadržanem, mestoma celo uspavanem ritmu. V zvezi s poslovanjem, ki da je bilo, s pomočjo vladne injekcije iz proračuna “za manjšine” v lanskem letu pozitivno, z nekaj več kot 158 milijoni evrov prihodkov, je bilo z 14 glasovi za, 2 vzdržanima in brez glasu proti sprejeto finančno poročilo za leto 2025. Po pregledu finančnih poročil, ki bi lahko odprla prostor za resnejšo razpravo o prioritetah in odgovornosti, se je razprava hitro preusmerila v bolj abstraktne vode, v vprašanja komunikacije, zaupanja in “občutkov”, brez konkretnih dokazov ali jasnih primerov sistemskih napak.

Predsednica uprave RTV Natalija Gorščak Foto: Slika zaslona /Youtube.

Predsednica uprave RTV Natalija Gorščak je vztrajno zanikala odgovornost uprave v celi zadevi in poudarila njeno konstruktivnost ter da so bile napake storjene predvsem s strani ustvarjalcev Tarče, ki da so po nepotrebnem umazano perilo preko »uradnega profila« oddaje na Facebooku prali v javnosti. Do volitev Tarče na sporedu ne bo, ker so v njenem terminu organizirali soočenja, je pa Gorščakova dejala, da se oddaja po 22. marcu Tarča vrača v programsko shemo RTV SLO 1.

Kot je poročal info360.si, gledanost oddaje Tarča močno presega druge oddaje informativnega programa TV Slovenija. Povprečje gledanosti zadnjih štirih oddaje je bilo 208.350 gledalcev, oddaje Marcel 89.150 in oddaje Debate z Bergantom 68.525.

Bivša varuhinja pravic gledalcev, zdaj članica sveta Ilinka Todorovski je omenila, da nad novinarji ni “modro nebo” ampak kodeksi in standardi, ter da je treba včasih premisliti predno se kaj pove. Gorškova je posredno napadla zaposlene zaradi kritične komunikacije o zadevah, ki jih ni podrobno opisala in zavezala stališče enakih standardov za vse takšne primere, ker da je javna podoba RTV ključna za njeno nadaljnjo financiranje.

Predsednik sveta RTV je med razpravo kazal pojemljive geste. Foto: Slika zaslona /RTV4D

Ekipa oddaje Tarča se je znašla na udaru z očitki o domnevnem nezaupanju, neprimerni komunikaciji in načinu delovanja uredništva. A ti očitki so večinoma ostali na ravni pavšalnih trditev. Večkrat je bilo slišati, da gre za “problem komunikacije”, da so bili odnosi v preteklosti slabši, zlasti v obdobju med letoma 2020 in 2022, ter da je danes stanje vendarle boljše, kar je poudarjal predsednik sveta Goran Forbici, ki pa je bil med govori in »razpravo« vidno naveličan, kaj so pokazale tudi njegove geste. Toda konkretnih dokazov, analitičnih primerjav ali jasnih odgovornosti ni ponudil skoraj nihče.

Sklep sveta RTV, ki je pozval upravo, naj do aprilske seje pisno poroča o ukrepih in aktivnostih, da se podobni primeri ne bi ponovili kaže, da to poglavja v sagi o odpovedi/cenzuri oddaje Tarče še daleč ni zaključeno.

Edini glas izven občega enoumja

Iz tega splošnega soglasja je izstopal le Tom Zalaznik, ki je s kratkim, a vsebinsko jasnejšim nastopom opozoril na pomanjkanje argumentov in dokazov ter odprl vprašanje, ali gre pri očitkih zoper Tarčo sploh za utemeljeno kritiko ali zgolj za odziv na neprijetna vprašanja, ki jih oddaja odpira. Njegov prispevek je deloval kot edini resnejši opozicijski glas v razpravi, ki je sicer večinoma tekla v prid vodstvu in obstoječim razlagam in je dajala pridih demokratičnega centralizma, kjer se kritizira malenkosti, namerno pa se izogiba temelju problema.

Preostali razpravljavci so se večinoma zadrževali pri floskulah o potrebi po boljšem dialogu, izboljšanju komunikacijskih kanalov in “več posluha na obeh straneh”. Večkrat je bilo poudarjeno, da je treba odnose znotraj hiše stabilizirati in profesionalizirati, manj pa, kako to konkretno doseči. Predlagan je bil tudi sklep, ki naj bi v prihodnjih dneh prinesel več jasnosti, a za zdaj ostaja brez oprijemljive vsebine.

Komentar: Jošt Polc
Tarča je zanje problem

Naročniška vsebina

Komentar: Rok Čakš
Kdor je od tega sveta RTV pričakoval, da se bodo potegnili za cenzurirane novinarje Tarče, je zelo naiven

Naročniška vsebina