Obrisi predvolilnega sodelovanja med NSi in SLS in kaj bi le-to lahko preprečilo

Čeprav je do volitev še dobrega pol leta, se te dni odvijajo nekateri ključni koraki glede morebitnega in vse bolj verjetnega sodelovanja več manjših strank desno od sredine. V Slovenski ljudski stranki naj bi, po naših informacijah že prevladala ugotovitev, da s samostojnim nastopom na volitvah možnosti za vstop v parlament praktično nimajo. Zato je ključno, da se s kom povežejo in na skupni listi v Državni zbor pripeljejo tudi kakšnega svojega poslanca.

Po sestanku predsednice SLS Tine Bregant s predsednikom NSi Jernejem Vrtovcem le teden dni po tem, se kaže vse bolj verjetno sodelovanje obeh strank. A tudi to ni brez ovir, v prvi vrsti v obliki egov in osebnih interesov.

Danes bo sodelovanje na parlamentarnih volitvah z Novo Slovenijo premleval glavni odbor SLS, po tem, ko so o tem že razpravljali tudi na izvršilnem odboru. Če bi se pred nekaj leti nekateri vidni člani SLS »rajši razpustili« kot da bi se povezovali z NSi, se vzdušje počasi spreminja. Da je sodelovanje nujno, je splošno zavedanje, a večja dilema je, s kom. Tako z Jernejem Vrtovcem kot Janezom Janšo se je Tina Bregant v zadnjem mesecu že srečala.

Ob tem je za Info360 povedala, da »bi skupni nastop SLS in NSi prinesel več v številu poslancev, kot če bi se dogovorili s SDS. Pogovarjali smo se tudi s Fokusom Marka Lotriča. Treba je storiti vse, da glas naših volivk in volivcev ne bo izgubljen, vržen stran. Naš cilj je, da se po dvanajstih letih vrnemo v državni zbor.« Sodelovanje z Novo Slovenijo se zdi, tako najbolj verjetno in zaradi programske bližine in v veliki meri komplementarnosti tudi pri moči na terenu. A ne za vse v SLS.

Dolgoletni župan bi rad bil poslanec

Dolgoletni župan Cerkelj na Gorenjskem Franc Čebulj in vsaj še en vplivnejši predstavnik SLS naj bi se izrazito zavzemala za povezavo s SDS. Obema naj bi, neuradno, Janez Janša ponudil mesti v izvoljivih okrajih, v kolikor SLS pripeljeta pod okrilje SDS.

Skupni nastop NSi in SLS, morda pa tudi Fokus predsednika Državnega sveta Marka Lotriča bi namreč lahko na desni sredini ustvaril močno politično silo, ki bi potencialno posegala tudi po dvomestnih odstotkih, s čimer bi spremenili razmerja moči na polu in ogrozili absolutno dominanco, ki jo že nekaj let aktivno gradi Janez Janša s SDS. Intimno naj bi si celo želel NSi zaradi samostojne drže, videti pod pragom parlamenta.

A v ozadju so tudi konkretni interesi. Čebulj bi tako, v primeru skupnega nastopa SLS s SDS kandidiral v okraju Kranj 3, ki pokriva tudi njegove domače Cerklje in je za SDS zanesljivo izvoljiv okraj. V tem okraju sicer tradicionalno kandidira Branko Grims, ki pa je trenutno evropski poslanec, zato bo v tem okraju tokrat kandidiral nekdo drug. Neuradno se omenja, da bi to lahko bila mlada in ambiciozna Karin Planinšek.

Za Grimsa, ki je bil v Evropski parlament izvoljen kot zadnji izmed kandidatov SDS z le dobrimi 700 glasovi prednosti pred Alešem Hojsom bi to bilo precej neugodno. Glede na to, da je v praksi praktično izobčen iz poslanske skupine Evropske ljudske stranke in glede na to, da je bilo tokrat prvič, da je SDS sploh osvojila štiri evropske mandate, je verjetnost za njegovo ponovno izvolitev leta 2029  vse prej kot samoumevna. Tako bi lahko na rednih volitvah 2030 znova poskusil doma, kar pa bo težko, če njegov okraj zasede mlada ambiciozna političarka.

V kolikor bi tam kandidiral Čebulj, ki je letos dopolnil 73 let, bo čez štiri leta okraj lahko znova na razpolago Grimsu. V primeru sodelovanja s SDS bi tako Čebulj dobil zanesljiv okraj, Grims možnost, da v njem kandidira naslednjič, Janša pa ne premočne konkurence znotraj pola.

Z NSi konkretne razdelitve okrajev še ni, a si lahko obetajo nekaj močnih

V primeru sodelovanja SLS z NSi pa okraj Kranj 3 nikakor ni apriori zagotovljen, zaradi česar bi prav Čebulj lahko bil eden glavnih nasprotnikov povezovanja SLS in NSi. Čeprav razdelitev okrajev v tem primeru še ni dorečena, si SLS lahko obeta nekaj močnih okrajev, njena teža pa bo tudi sicer relativno večja.

V primeru SDS se poslanec ali dva iz SLS utopita v blizu trideset članski poslanski skupini, medtem ko bi pri sodelovanju z NSi SLS imela relativno večjo težo. V SDS se SLS lahko nadeja največ statusa, ki ga ima Franc Kangler, ocenjujejo naši viri.

Stare zamere in nove poti sodelovanja

Povezovalno vlogo med strankama bi lahko odigral tudi Lojze Peterle, ki se je po menjavi vodstva NSi znova približal svoji nekdanji stranki, za sodelovanje med strankama pa se zavzema že dalj časa. Za nadaljevanje zastavljene poti je tako ključno, da Tina Bregant danes na glavnem odboru ohrani večino, naklonjeno nadaljevanju pogovorov o sodelovanju.