Rezultati parlamentarnih volitev na Češkem so pretresli tako Prago kot Bruselj. Zmagovalec je jasno Andrej Babiš, milijarder, ki se po štirih letih z geslom Silne Češko (Najprej Češka) vrača v ospredje. Njegovo gibanje ANO je osvojilo 35 odstotkov glasov, kar pomeni 80 sedežev v 200-članskem spodnjem domu. Vladajoča koalicija Spolu (ODS, TOP09, KDU-ČSL) je zbrala 23 odstotkov, stranka Stan 11, Pirati 9, SPD 8, in nova konservativna formacija Motoristi zase 7 odstotkov. Skupaj bi lahko ANO, SPD in Motoristi zbrali 108 poslancev, kar je dovolj za relativno udobno in hkrati ne premočno večino.
Po regijah je Babiš dominiral v industrijski Moravski in na severu Češke, kjer je ANO prejela več kot 40 odstotkov glasov, predvsem v Ostravi, Usti nad Labem in Karlovyh Varah, območjih, ki so v zadnjem desetletju občutila propad tradicionalne industrije in vse večjo odtujenost »kaviar levice« od delavskega razreda. Spolu je ohranil primat le v nekaterih urbanih središčih, kot sta Praga in Brno, kjer je volilno telo bolj proevropsko in liberalno. Motoristi pod vodstvom Petra Macinka so presenetljivo dobro nastopili v manjših mestih in podeželskih okoljih južne Češke, kjer so zbrali tudi do 12 odstotkov glasov.
Čeprav Babiš ni osvojil absolutne večine, so njegove pogajalske karte močne. Že v nedeljo po volitvah se je srečal s predsednikom Petrom Pavlom, ki uradnega mandata za sestavo vlade še ni podelil, a je priznal, da je »najverjetnejša koalicija ANO, SPD in Motoristov«. Pavel je opozoril, da ne bo podpiral vlade, ki bi ogrožala članstvo Češke v EU ali Natu, to je letelo predvsem na Tomia Okamuro, vodjo SPD, ki sicer zagovarja referendum o izstopu. A kot kaže prevladuje pragmatizem, saj je Okamura po pogovorih izjavil, da želi biti »neposreden del vlade«, ne opozicijski kričač, in da bo »retoriko o referendumu dal na stran«.
Babiš je svoj prvi povolilni nastop izvedel v svojem slogu, ki ga zahodna Evropa težko razume, ob pesmi Sarà perché ti amo, z dvignjenimi rokami in plesom, kot na pop koncertu. Njegova moč je populistična neposrednost, ki ljudi pritegne bolj kot hladna govorica elit. »To je zgodovinski uspeh. Naš cilj je, da bo Češka najboljši kraj za življenje v EU,« je dejal.
Uspeh ni posledica ruske propagande, temveč jasnega naslavljanja problemov Čehov, ki jih je Fialova vlada pogosto prezrla. Obljubil je nižje davke, boljšo energetsko varnost in konec brezpogojnega pošiljanja orožja Ukrajini, hkrati pa večkrat poudaril: »Češka ostaja članica EU in Nata.«
Pogajanja potekajo v več fazah. ANO želi enobarvno vlado, ki bi jo SPD in Motoristi podpirali brez formalne koalicije, kar bi Babišu dalo manevrski prostor. Motoristi pa po drugi strani ciljajo na ministrstvo za okolje in pa kulturo, SPD pa na notranje zadeve in promet, omenja se da bi lahko predsednik poslanske zbornice postal prav njihov prvak Okamura. Predsednik Pavel bo pozorno spremljal ključna ministrstva, kar kaže na to da bo zdrav opazovalec, ne pa nekdo, ki bo skušal za vsako ceno dlakocepiti in ovirati legitimnega zmagovalca volitev. Edina prepreka bi bilo lahko Babiševo lastništvo podjetja Agrofert, vendar je glede na prepričljivost zmage malo verjetno da bi se prej odpovedal položaju ministrskega predsednika kot pa lastništvu in vodenju milijardne firme.
Analitiki v Pragi ocenjujejo, da bi vlado lahko sestavili do konca novembra, kar pomeni prehodno obdobje za Češko. Da ima nova vlada tudi ljudsko legitimnost potrjujejo tudi ankete, po tisti, ki jo je izvedla agencija NMS želi 52 % vprašanih vlado ANO–SPD–Motoristi, še 30 odstotkov pa manjšinsko vlado ANO s podporo teh strank.
Babiševa zmaga je del širšega evropskega trenda, saj so ljudje siti vojne retorike bruseljske birokratske elite, ki se do vzhodnih držav nemalokrat obnaša kot do kolonij in jih po potrebi sankcionira kot je Poljsko in Madžarsko. Čehe je v zadnjih 4 letih po denarnici udarila inflacija, višje cene stanovanj, višanje davkov kljub drugačnim obljubam in nenehno strašenje da je vsak ki kritizira politiko, ki je do tega pripeljala »rusofil« in »plačanec Rusije«. Babiš je to spretno obrnil v svoj slogan »Najprej Češka!«, ki ni ksenofoben, temveč izraz nacionalne samozavesti, podobno kot pri Melonijevi v Italiji, Ficu na Slovaškem, Nawrockem na Poljskem in Orbanu na Madžarskem.
Višegrajska skupina se tako ponovno povezuje kot regionalni steber suverenih držav, ki bo Bruslju predstavljal izziv in novo dinamiko, glas ljudstva namesto birokratov. Češka pod Babišem bo hibrid Berlusconijevega šarma in tudi kontroverznosti, pragmatizma Melonijeve in Ficove slovanske duše, torej ne radikalna, a samosvoja. Priznala bo ameriško varnostno zavezništvo, a brez slepe poslušnosti, ravno tako bo ohranila humanitarno pomoč Ukrajini, orožarskim shemam pa se bo upirala. Gospodarska svoboda bo spoštovana, zasebna podjetja pa bodo imela prosto pot, tudi pri prodaji orožja Ukrajini.
Čehi s svojo izbiro pravijo, da nočejo več poslušati, da so “na napačni strani zgodovine”. Njihov “da” Babišu ni “ne” Evropi ali “ja” Putinu, temveč “ne” aroganci. Demokracija je zdrava, ko narod odloča sam. Čehi so nam bili večkrat v zgodovini vzor, morda bi bil čas da to spet postanejo, tako slovenskim volivcem kot tudi slovenskim strankam, ki imajo odnos do naroda in domovine in cenijo tuje a najprej ljubijo svoje.
Komentirajo lahko naročniki