Logar se do nadaljnjega umika iz pogajanj z Golobom, vzpostavlja se “sredinski steber normalnosti”

Današnji drugi sestanek Roberta Goloba s potencialnimi koalicijskimi partnerji je prinesel nekaj pomembnih premikov. Demokrati Anžeta Logarja se umikajo iz pogajanj, dokler Golob ne pripravi osnutka koalicijske pogodbe. To naj bi Svoboda storila do naslednjega tedna. Medtem se sestavlja tudi neformalni “sredinski blok” med Demokrati, NSi+SLS+Fokus in Resnico, ki po Stevanovićevih besedah ne izključuje predloga lastnega mandatarja. 

Kaj pomenijo zadnji premiki v dogovarjanju o novih koalicijah, v komentarju pod člankom.

Predstavnik Demokratov Anže Logar je po sestanku, ki ga je drugič sklical Robert Golob, sporočil, da se stranka začasno umika iz koalicijskih pogajanj, saj po njegovih besedah manjkajo ključni vsebinski in politični okvirji za resno razpravo. Kot je poudaril, pogajanja trenutno nimajo jasne osnove: »Dokler ne bo jasno, v katerem okviru sploh potekajo ta pogajanja, se demokrati umikamo iz tovrstnih sestankov.«

Glavni razlog za prekinitev sodelovanja vidi v odsotnosti osnutka koalicijskega sporazuma ter nejasni strukturi prihodnje vlade. Po njegovem mnenju mora zmagovalka volitev najprej jasno predstaviti svojo vizijo: »Dokler ni vsebinskih poudarkov, kam Gibanje Svoboda vidi razvoj Slovenije v naslednjih štirih letih, in dokler ni jasnih opisov, kdo je sploh koalicijski partner, demokrati čakamo oziroma se umikamo.«

Logar je kritičen tudi do trenutnega poteka pogajanj, ki po njegovem prepričanju ne omogoča resne vsebinske razprave: »Dokler nimamo nekega vsebinskega izhodišča, osnutka koalicijskega sporazuma, se težko o čemerkoli pogovarjamo.« Ob tem je zavrnil pritiske za hitro oblikovanje vlade in opozoril, da je pred državo zahtevno obdobje: »Govorjenje ali poskus pritiskanja zaradi, ne vem, petkove seje, se mi zdi zavoljo naslednjih štirih let, ki bodo prinesla veliko izzivov, nesmiselno.« Po njegovih besedah se bodo Demokrati v pogajanja vrnili, ko bodo na voljo konkretni dokumenti, ki bodo omogočili razpravo najprej znotraj stranke in nato o nadaljnjih korakih.

Stevanović o “tretjem stebru normalnosti”

Predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović je po srečanju poudaril, da njegova stranka ne sodeluje v klasičnih koalicijskih pogajanjih, saj njihov cilj ni podpora obstoječim političnim blokom, temveč oblikovanje alternativnega političnega prostora. Kot pravi, jih »niso zanimala nobena koalicijska pogajanja«, ker »nismo tukaj, da bi pomagali na oblastnem gospodu Golobu« niti »da bi pomagali na oblastnem gospodu Janši«, temveč želijo »vpihniti nov veter« in vzpostaviti »tretji steber normalnosti«, ki bi zmanjšal politično polarizacijo.

Po Stevanovićevih besedah je bil sestanek »preveč posplošen«, brez »konkretnih ukrepov«, ki jih sami že imajo pripravljene in jih nameravajo predlagati.

Stevanović opozarja tudi na širše razmere, povezane z geopolitičnimi pritiski, pri čemer meni, da ljudje niso zaskrbljeni zaradi globalnega dogajanja, temveč zato, ker »je jasno, da država nima kontrole v rokah«.

Glede nadaljnjih pogajanj ocenjuje, da do konstitutivne seje parlamenta novih sestankov ne bo, pričakuje pa osnutek koalicijske pogodbe zmagovalca volitev, ki ga bodo preučili. Ob tem poudarja, da ostajajo odprti za različne scenarije, vključno z oblikovanjem širšega sredinskega povezovanja: »lahko se oblikuje nek steber normalnosti, ki bo gledal pod prste katerikoli stranki, ki bo prevzela oblast.«

Možnost oblikovanja vlade izven obstoječih blokov po njegovem ni izključena, saj »zakaj pa ne, zakaj mora biti nujno eden od njih«, čeprav priznava, da v tem trenutku pobuda za sestavo vlade ostaja v rokah relativnega zmagovalca volitev.

Han in Mesec: odločilni dnevi pred petkom, izid negotov

Ljubljana – Matjaž Han (SD) in Luka Mesec (Levica) se strinjata, da bodo ključni premiki pri oblikovanju vlade sledili šele v prihodnjih dneh, ko naj bi Gibanje Svoboda pripravilo osnutek koalicijske pogodbe, na podlagi katerega se bodo stranke lahko konkretno opredelile.

Mesec poudarja, da je bil dosedanji krog pogovorov predvsem tipanje terena, odločilno pa bo šele naslednji teden: ko bo pripravljen predlog sporazuma in bodo sledili najprej individualni, nato skupni pogovori, bo jasno, »ali iz tega kroga lahko nastane koalicija ali ne«. Ob tem ostaja zadržan, tudi glede prvega testa v parlamentu, saj je skeptičen, ali je mogoče že do prihodnjega tedna zbrati večino – »če smo to zmožni v dobrem tednu narediti, je to velik korak naprej«, a sam v to dvomi.

Han na drugi strani opozarja na časovni pritisk pred konstitutivno sejo državnega zbora prihodnji petek. Po njegovih besedah mora do takrat nastati vsaj osnovni okvir koalicije, saj bo treba izvoliti predsednika parlamenta: »v petek mora biti izvoljen predsednik državnega zbora … če tega ni, enostavno zadeva ne more iti naprej«. Ključni pogoj za kakršnokoli vlado pa ostaja matematičen – »46 glasov moramo dobiti«.

Oba tako nakazujeta, da so možnosti za oblikovanje koalicije še odprte, vendar negotove, pri čemer bo naslednji teden – z osnutkom sporazuma in prvimi konkretnimi odločitvami – odločilen za to, ali se lahko sploh oblikuje stabilna večina.