Zadnje roke in s tem tudi zadnje upanje pred Ustavnim sodiščem danes lovijo levi aktivisti in mnenjski voditelji. Skupina tridesetih vidnih državljanov na čelu z Dušanom Kebrom se je zaradi po njihovem mnenju kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev odločila za pritožbo na ustavno sodišče. Gre večinoma za ljudi, ki so se v času prejšnjih desnosredinskih vlad podpisali pod številne zahteve, pobude in pritožbe, uperjene proti Janezu Janši in njegovem vodenju države.
Še pred temi pa je zaradi domnevnega vpliva tujih obveščevalnih služb na volitve ločeno pritožbo vložil tudi raper Darko Nikolovski z ekipo, v kateri sta bili tudi poslanki Gibanja Svoboda.
Poslanki Svobode odgovarjali na neprijetna vprašanja o tem, da sedaj oni izpodbijajo legitimnost volitev
Slednjega, ki je marca kandidiral za poslanca na listi Svobode, pri vložitvi ustavne pritožbe podpirajo tudi v tej stranki. Stranka ni dejanski vlagatelj pritožbe, a sta na ob izjavi Nikolovskega ob njem stali tudi poslanki Svobode Tereza Novak in Lucija Tacer Perlin. Nikolovski je dejal, da se je odločil, da bo branil pravno državo in domovino. “Upanje umira zadnje. V naših genih je toliko upora, da ne glede na to, kaj se zgodi, bom odali vse od sebe, da zaustavimo to, kar vidimo kot razkroj naše države,” je povzel zadnjo bilko upanja, ki jo zanje pomeni pritožba na ustavno sodišče za ustavitev nove vlade Janeza Janše.
Poslanki Tereza Novak in Lucija Tacer Perlin sta poudarili, da Svoboda ne izpodbija volitev, a se zavzema za to, da se preveri, če je bilo pri volilni pravici upoštevana svoboda odločanja. Nato pa sta morali novinarjem pojasnjevati, ali se jima ne zdi nenavadno, da izvoljeni poslanki sodelujeta v razveljavitvi mandatov, ter še, zakaj niso v Svobodi podprli SDS-ovega predloga za pregled nepravilnosti, če sedaj v legitimnost volitev dvomijo tudi sami.
Spomnimo, da so tedaj na Janšev predlog odgovorili z zapisom, “da z ustvarjanjem dvoma, širjenjem teorij zarote, ter načrtnim spodkopavanjem stabilnosti države” SDS deluje kot populistična desnica v tujini.
Daj @AnzeBozic vprašaj svobodnjake, zakaj se niso aktivirali v razveljavitev volitev že takoj po objavi rezultatov.
Takrat je bil pravi čas. https://t.co/NvDCiu4kIO pic.twitter.com/xkCramxMqC
— Volitve 2026 🇸🇮 (parody account) (@tolemamo) May 21, 2026
Keber dvomi v objektivno in svobodno odločanje državljanov
Na čelu druge skupine tridesetih sopodpisnikov, ki se je uro za Nikolovskim zvrstila pred državnim zborom, pa je bil nekdanji minister za zdravje in levi aktivist Dušan Keber. Pritožbo na ustavno sodišče zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev so vložili, ker ocenjujejo, da je bilo v volilni proces “poseženo na način, ki ga demokratična država ne sme spregledati”. Zaupanje v svobodne volitve pa je pogoj za legitimnost demokratične oblasti, menijo. Skrbi jih, da pogoji za svobodno odločitev niso bili doseženi. Ne zahtevajo od sodišča, da mora iskati kazensko odgovornost pri posameznikih, želijo pa odgovor ali je tuje umešavanje zamajalo objektivno odločanje državljanom.
“Če bi se izkazalo, da je bilo oblikovanje volilne volje sistematično prizadeto s prikritim tujim vplivanjem, bi moralo ustavno sodišče presoditi, ali so bile volitve še vedno svobodne v ustavnem pomenu te besede. Če pa se bo izkazalo, da je bil volilni proces prizadet do te mere, da ni več mogoče govoriti o svobodnih volitvah, mora država imeti pravni odgovor na ta položaj,” so še opozorili.
Med podpisniki vložene pritožbe so poleg Kebra še Sanja Fidler, Vesna Vuk Godina, Spomenka Hribar, Matjaž Hanžek, Hajdeja Iglič, Polona Jamnik, Janez Jančar, Bogomir Kovač, Tamara Lah, Bojana Leskovar, Leon Magdalenc, Svetlana Makarovič, Janez Markeš, Vlado Miheljak, Vinko Möderndorfer, Boris A. Novak, Dragan Petrovec, Dušan Plut, Božo Repe, Rudi Rizman, Blaž Rozman, Renata Salecl, Svetlana Slapšak, Slavko Splichal, Darko Štrajn, Matej Šurc, Niko Toš, Boris Vezjak, Slavoj Žižek.
Kje smo te ljudi že videli?
Velik del današnjih podpisnikov ustavne pritožbe, našteli smo kar 21 od 30 imen, se je v javnosti skupaj pojavilo že oktobra 2020, ko je Zavezništvo civilne družbe Državni zbor pozvalo, naj zaustavi ravnanje takratne Janševe vlade. Poziv je vladi očital zlorabo epidemije za uvajanje avtokracije, strankarsko kadrovanje, napade na RTV, medije in civilno družbo.
18 imen iz tokratnega seznama se je pojavilo tudi tik pred volitvami, aprila 2022, ko je Zavezništvo za demokratično in pravično Slovenijo v javnem pozivu volivce pozvalo na volitve in zapisalo, da je treba zaustaviti »razkroj demokratične ureditve« ter oblast, ki naj bi skupaj z Janezom Janšo vzpostavljala avtoritarne režime.
Januarja 2022 pa je 13 imen iz Kebrovega seznama pozvalo SD, LMŠ, Levico, SAB in Gibanje Svoboda, naj se pred volitvami povežejo, vključijo zahteve civilne družbe in podprejo neodvisne medije. V besedilu je navedeno tudi opozorilo, da naj bi drža vladajoče stranke SDS kazala nevarnost, da je pripravljena uporabiti »vsa sredstva – tudi nelegalna – za zmago na volitvah«.
In odgovor Janeza Janše?
Seznam podpornikov korupcije. Veliko jih sicer manjka. pic.twitter.com/40YhVgDiql
— Janez Janša (@JJansaSDS) May 21, 2026
Odzivi na pritožbo
Na vlaganje pritožb na ustavno sodišče glede vplivanja na volitve so v zadnjih dneh komentirali mnogi. Nekdanji predsednik vlade in ustavni pravnik dr. Miro Cerar je za podkast Ob osmih dejal, da je “edina pot iz tega težavnega položaja ta, da sodstvo, policija in druge neparlamentarne institucije opravljajo svoje delo čim bolj neodvisno, strokovno, da pokažejo, da se da tudi v Sloveniji kakšno veliko afero pravno ustrezno obravnavati.”
Ob direktnem vprašanju glede pritožb na ustavno sodišče pa je dejal: “Mislim, da zgolj v pravnem smislu zadeve, če govorimo o teh volitvah, še niso tako zelo dramatične, čeprav v političnem smislu so zelo. Pravno bodo postale, če ne bo nobenih ugotovitev in bomo vse znova pometli pod preprogo in pravosodne ter druge institucije ne bodo prišle do jasnih odgovorov, kako je bilo z izraelsko afero ali ne nazadnje z navedbami o podkupovanju poslancev. Če to ostane neodgovorjeno, potem se bo tisto, kar v Sloveniji žal je zelo prisotno, se pravi korupcija, klientelizem, tudi nepotizem, samo še stopnjevalo.”
Profesor dr. Žiga Turk v vsem skupaj vidi tudi povezavo z izjavo predsednika ustavnega sodišča Petra Čeferina, da smo v Sloveniji imeli poskus vplivanja na volitve ter držo predsednice republike o iskanju rešitev za “politično situacijo”. Če bi se ta “sodiščni udar” zares zgodil, bi se po njegovem mnenju slovenska demokracija še 50 let ne pobrala.
Ustavni pravnik Janez Pogorelec, sicer član NSi, je na omrežju X zapisal, da ustavno sodišče po njegovem mnenju nima dovolj legitimnosti, ker je preveč obrnjeno v levo, da bi lahko prepričljivo in verodostojno razveljavilo volitve. Prepričan pa je, da je afera Black Cube imela vpliv na volitve, vendar na drugačen način, kot to insinuirajo vlagatelji pritožb na ustavno sodišče.
Težko.
Je pa najbrž res, da je afera Black Cube glasove odnesla predvsem sredini in da ni bila brez vpliva na volitve.
Levo napakirano ustavno sodišče po mojem mnenju nima dovolj legitimnosti, da bi to lahko prepričljivo in verodostojno naredilo, tako da dvomim, da bo sploh…— Janez Pogorelec (@JanezPogorelec) May 20, 2026
En odgovor na “Janševi “stari znanci” vložili zahtevo za razveljavitev volitev. Žiga Turk: po čem takem se slovenska demokracija še 50 let ne bi pobrala”
Ti Levi aktivisti (verjetno so tudi plačani za delati nerede) so videti tako, kot, da bi bili od leta 1945 v bunkarjih in niti ne vedo, da je 2.s.v. končana. Oni vedo le to, da mora vladati KOMUNIZEM in vse drugo hočejo minirati. Upajmo le, da je v Sloveniji dovolj zdrave pameti tudi med tožilci in sodniki!
Komentirajo lahko naročniki