V teh poletnih dnevih smo v javnem prostoru več kot enkrat slišali, da javne osebnosti, pravzaprav politiki, v medsebojnih besednih obračunih namesto argumentov, uporabljajo sklicevanje na, baje krščansko poreklo sogovornika, ki bi naj od njega zahtevalo drugačno govorjenje in obnašanje.
To, da je slovenska politična kultura nizka in da večkrat spominja na osnovnošolsko igrišče, ni nič novega. Kljub temu pa je v državi, ki naj bi bila sekularna, izrabljanje vere, še posebej vere sogovornika, za politično degradacijo, nadvse sporno in nedostojno. To, da se nekdo samooklicano in pravičniško postavi v vlogo moralnega razsodnika v imenu Boga, ni pokončno, ampak hinavsko in podlo.
Tak patetičen fiasko si je nedavno privoščila celo predsednica države. Politika SDS je obtožila, da laže in ga poslala k spovedi.
Nimam pištole ali kakršnegakoli drugega orožja. Motite se, zelo pogosto. Naj vam Bog oprosti vse laži. Pojdite k spovedi. https://t.co/T2hZgSmrOw
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) July 20, 2025
Ne gre za to, ali ta politik res laže, govori polresnico ali celo resnico. Niti približno tudi ne gre v tem zapisu za zagovor politika, ki ne slovi vedno po prefinjeni retoriki.
Gre za to, da je tudi za osebe bistveno nižjega položaja, skrajno neokusno izrabljati verska čustva za svoj politični mlin. Gre za bistveno širše vprašanje: Ali je dopustno z vero mahati pred nosom drugim, in to le takrat, ko nam koristi?
Žaljivo je do vseh državljanov, ki so po veroizpovedi katoličani, izrabiti svetost spovedi kot orožje v političnem prepiru. Še bolj nedostojno je, ko se nekdo na najvišjem državnem položaju postavi v vlogo podizvajalke Boga. Predsednica morda lahko pomilosti zapornike, nad dušami državljanov pa nima nobene pristojnosti.
Seveda lahko domnevamo, da je šlo za nepremišljenost in predvsem nepoznavanje tega, kaj spoved sploh je.
Spoved za poredne fante
Spoved je zelo intimna zadeva. Je stvar globokega odnosa med Bogom in človekom. Je prostor ranljivosti in resnice. K spovedi te lahko pošlje samo tvoja vest in nihče drug. Ne duhovnik, ne učitelj, ne starš in še manj predsednica države. Duhovnik je tam izključno kot posrednik, podeljevalec zakramenta in ne kot terapevt ali še manj kot sodnik. Izkušeni spovedniki vedo povedati, da mnogi ljudje, ki spovedi ne razumejo in jo imajo zgolj za še eno kljukico na svoji krščanski fasadi, prihajajo v spovednico in govorijo o grehih drugih in ne o svojih.
In prav to je tisto, kar se zgodi, ko nekoga drugega pošlješ k spovedi. Postaviš se nad drugega. Prevzameš vlogo Boga. V krščanstvu je to en največjih grehov – napuh. Ta je tudi sklatil tudi angela luči, danes bolj poznanega kot Lucifer.
K spovedi te lahko pošlje samo tvoja vest in nihče drug. Ne duhovnik, ne učitelj, ne starš in še manj predsednica države
Vi, ki sedite v prvi klopi v cerkvi …
Drug podoben manever se je zgodil kak teden nazaj v državnem zboru. Med debato o osebni asistenci, normirancih, najemninah, zasebnih vrtcih … je poslanko Gibanja Svobode, Andrejo Živic, s svojimi izjavami razjezil poslanec NSI, Janez Cigler Kralj. V svojih očitkih je Cigler Kralja napadla na zelo osebni ravni, češ, da si kot kristjan, takšnih hinavskih izjav ne bi smel privoščiti. Posnetek si lahko ogledate v spodnjem videu. Poslanec Cigler Kralj se je pritožil predsedujočemu, da sta vera in država ločeni in da takšen diskurz ne sodi v javno razpravo v parlamentu. Čemur je bilo tudi ugodeno.
— Spremljamo (@spremljamo_tw) July 24, 2025
Če smo že pri krščanstvu, je v njem osnovno merilo, da bodi vedno bolj pozoren na bruno v svojem očesu in se ne brigaj za iver v očesu svojega brata. Ali kot pravi star pregovor; pometaj pred svojim pragom. Precej hinavsko je obračunavati s svojimi političnimi nasprotniki s sklicevanjem na krščanstvo. Še posebej, če ob tem za vzgled postaviš samega sebe. V svojem bistvu je takšno ravnanje manipulacija, ki nima nič skupnega z resničnim etičnim kompasom.
Je res preveč, da od javnih oseb, ki imajo najpomembnejše funkcije v državi, pričakujemo vsaj ta kulturni minimum, da ne bi vere izrabljali za to, da bi poniževali druge?
2 odziva na “Krščanstvo kot orožje v političnem prepiru: Ko predsednica države Hojsa pošlje k spovedi”
Predsednica države je nekoč povedala, da birmanska botra svojim nečakom. Torej so ji osnove krščantva poznane in o nevednosti tukaj ne moremo govoriti. Gospa ni dorasla funkciji, ki jo zaseda. Žalostno, ampak takih je med sedanjimi na oblasti kar preveč.
Dober prispevek, ki pokaže – kako Levičarji izrabljajo Krščansko vero in si dovolijo Kristjana “popljuvati” prav v smislu psovk, češ: “Ti Kristjan, sram te bodi1”.
Tako Pirc Musar, kot Andreja Živic, sta nesramni in jim NAPUH povzroča velike težave.
Zakaj Pirc Musar ne pošlje k spovedi Goloba, ki v svojih govorih izreče 90% LAŽI? A ja, kdor ni veren – ima pravico lagati??? Tako pač smatrajo Levičarji.
Živic Andreji pa se pozna, da je Golobova, saj je bila zaposlena pri njemu v GENi in zato postaja arogantna – kot vsi Golobisti. V parlamentu so pač vsi Golobisti nestrpni in polni napuha z oblastjo v svoji roki. Kaj je etika, morala in poštenost, pa sploh ne vedo, sicer Goloba ne bi podpirali.
Komentirajo lahko naročniki