Kordiš bi nekdanje tovariše pri oboroževanju Slovenije ustavljal z referendumom. A Slovenci smo o tem dejansko že glasovali

Na krilih nedeljskega referenduma o umetniških dodatkih k pokojninam ali pa kot kontra le temu, je zdaj željo po svojem referendumu najavil še nekdanji poslanec Levice Miha Kordiš, ki zdaj ustanavlja svojo, še bolj radikalno levo stranko. Želi si, da bi se državljani izrekli o vlaganju v obrambo, ki ga od nas terjajo spremenjene geopolitične razmere in nekoliko konkretneje in bolj formalno tudi zveza NATO.

Kordiševi nekdanji tovariši, ki so sedaj na oblasti, in jim očita izdajo njihovih načel in vrednot za politično korist, namreč načrtujejo dvig obrambnih izdatkov z 1,3% na 2 %, BDP do leta 2030 pa na 3 % BDP, pri čemer je prvi na vrsti nakup oklepnikov Patria za okoli 700 milijonov evrov. 

Kordiševa predlagana referendumska tema – vojaški izdatki – je tudi na nekoliko spolzkem terenu glede zakonodaje o referendumu, ki referenduma o določenih temah ne dopušča. Pri ustavnem pravniku smo preverili ali sploh lahko razpiše tak referendum, v komentarju pa analiziramo tudi motive, zakaj prav ta tema.

Poslanec Miha Kordiš je s svojo nastajajočo stranko Mi, socialisti! začel zbirati podpise v podporo posvetovalnemu referendumu o povečevanju obrambnih izdatkov Slovenije. Pobudo so najprej zagnali prek spleta, zbiranje podpisov na terenu pa se bo začelo v četrtek. Cilj pobude je preprečiti nadaljnjo militarizacijo Slovenije, pravijo v stranki.

Kordiš bi se boril proti “vazalski politiki militarizma”

Kot pravi Kordiš, so že izbrali referendumsko vprašanje, in sicer: »Ali ste za to, da Republika Slovenija poveča obrambne izdatke nad raven v letu 2024?« Kordiš napoveduje, da bo predlog za razpis referenduma uradno vložil še pred junijskim vrhom Nata v Haagu.

Skupaj s somišljeniki namreč nasprotuje »rekordnim nabavam orožja,« napotitvam vojakov v tujino in vključevanju v zunanjepolitične agende ZDA in EU. Kritični so do vladne napovedi, da bo Slovenija obrambne izdatke letos povišala na 2 % BDP in jih do leta 2030 postopoma povečala na 3 %. Lani je sicer Slovenija za vojsko namenila 1,35 % BDP, kar je znašalo 905 milijonov evrov.

Prepričani so namreč, da je »vsak evro za orožje evro manj za šolstvo, zdravstvo in stanovanja.« Poleg referenduma zahtevajo še sankcije proti Izraelu, umik iz Natovih misij, konec naborništva in preusmeritev sredstev v civilno infrastrukturo. Kordiš referendum označuje kot orodje proti »vazalski politiki militarizma«.

Kordiš podpise “proti oboroževanju” zbira že tretjič, a tokrat brez tovarišev, ki so zdaj na oblasti

Za podoben smoter so sicer v času 3. Janševe vlade Kordiš in tovariši podpise za referendum “proti oboroževanju” že zbirali, in to kar dvakrat. Najprej leta 2020 proti zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski, nato pa še leta 2022 proti zakonu o ratifikaciji sporazuma z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR), ki je predvidevalo nakup oklepnih vozil boxer. Za oba referenduma je državni zbor odločil, da po ustavi nista izvedljiva, temu pa je po ustavni pritožbi Levice obakrat pritrdilo tudi Ustavno sodišče RS.

Tokrat vladna Levica je referendum na temo povečanja obrambnih izdatkov omenjala tudi marca letos, a se je kasneje v tej nameri ohladila.

Je torej tak referendum sploh mogoč?

Slovenska ustava v 90. členu določa, da naknadnega zakonodajnega referenduma »ni dopustno razpisati  o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč in o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,« pojasni pravnik in profesor dr. Matej Avbelj. Če bi sredstva za obrambo torej Državni zbor urejal z zakonom in bi bil zoper njega podana pobuda za referendum, »bi moral DZ izkazati, da gre za zakon o nujnih ukrepih na tem področju. Če bi uspel, tudi takega zakonodajnega referenduma ne bi bilo dopustno razpisati.«

Pri posvetovalnih referendumih, tako Avbelj, pa vsebinskih ustavnih in zakonskih omejitev ni. »V skladu z 26. členom ZRLI namreč državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane.« Bi pa moral v tem primeru Kordiš prepričati še vsaj polovico svojih poslanskih kolegov, da tak referendum razpišejo, kar pa se v trenutni sestavi Državnega zbora ne zdi posebej verjetno.

Vlaganje v obrambo je sicer del zavez, ki smo jih dali zvezi NATO. Za vključitev v NATO pa smo Slovenci že glasovali na referendumu pred vstopom, kar pomeni, da smo o tej temi že glasovali.