Na portalu N1 so pogledali na dogajanje v Srbiji po večmesečnih študentskih protestih, ki so izbruhnili po nesreči na železniški postaji v Novem Sadu. Čeprav množične demonstracije trenutno niso več v ospredju, študentsko gibanje ni povsem zamrlo. Protesti so presegli začetne lokalne okvire in spodbudili širši upor proti oblastem, pri čemer so študentje uspeli prebiti dolgotrajno kulturo strahu. Po mnenju dr. Farisa Kočana z ljubljanske Fakultete za družbene vede so protesti razkrili, da predsednik Vučić ni nedotakljiv, ter da je med mladimi prisotna želja po demokraciji in sodelovanju tudi onkraj etničnih meja.
Gibanje se zdaj vse bolj preusmerja iz ulic v politično areno – študenti podpirajo opozicijske liste na lokalnih volitvah in pozivajo k razpisu predčasnih parlamentarnih volitev. Prve politične preizkušnje jih čakajo v manjših občinah, kjer želijo dokazati svoj vpliv in politično zrelost. A obenem se soočajo z dejstvom, da je Vučić mojster političnega taktiziranja – možnost predčasnih volitev bi lahko izkoristil sebi v prid, če se ulični protesti umirijo.
Vse bolj jasno postaja tudi, da politična aktivacija študentov ogroža tradicionalno opozicijo, ki se ni uspela uveljaviti kot kredibilna alternativa. Po Kočanovih besedah je študentsko gibanje trenutno najbolj legitimna opozicija režimu, kar od ostalih opozicijskih sil zahteva več enotnosti in konkretnejšo vizijo. Hkrati se študenti in profesorji soočajo z notranjimi dilemami – predvsem vprašanjem, kako nadaljevati študijski proces ob vse nižjih plačah akademskega kadra in razklanosti glede oblike protesta.
Komentirajo lahko naročniki